Up-199/97

12. 5. 1999

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe M. M. iz L. na seji senata dne 12. maja 1999

s k l e n i l o:

Ustavna pritožba M. M. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips-146/96 z dne 13. 5. 1997 v zvezi s sodbo Višjega Delovnega in socialnega sodišča št. Psp-215/95 z dne 4. 7. 1996 in sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. Ps-1311/94 z dne 28. 8. 1995 ter odločbama Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije št. p 173.256 z dne 25. 2. 1994 in z dne 7. 10. 1994 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pritožnik navaja, da je bil z izpodbijanimi odločitvami zavrnjen njegov zahtevek za ponovno odmero starostne pokojnine.

Ne glede na obsežno pravno obrazložitev o formalnopravni in materialnopravni pravilnosti odmere pokojnine, pritožnik meni, da je prikrajšan v svojih temeljnih pravicah iz pokojninskega zavarovanja. V njegovem primeru naj ne bi šlo za ponovno odločanje o pravici do pokojnine, ki jo je že pridobil, zato abrogacija vseh nekdanjih zveznih predpisov ne bi smela vplivati na ponovno odmero pokojnine. Po 4. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 12/92, 5/94, 7/96 in 54/98 - ZPIZ) so pravice iz pokojninskega zavarovanja neodtuljive, ne zastarajo in jih ni mogoče odvzeti, zmanjšati ali omejiti. Zahteva le zasluženo pokojnino, ki mu je nihče ne sme odvzeti. V dopolnitvi ustavne pritožbe navaja, da naj bi mu bila z izpodbijanimi odločitvami kršena pravica do socialne varnosti iz 50. člena Ustave.

2.Ustavno sodišče ni inštanca sodiščem, ki odločajo v socialnih sporih, ter ni pristojno presojati pravilnosti ugotovitev dejanskega stanja ter uporabe materialnega in procesnega prava samih po sebi. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene zatrjevane človekove pravice ali temeljne svoboščine.

3.Določba 50. člena Ustave varuje posameznikovo pravico do socialne varnosti, v primeru pokojninskega zavarovanja pravico do njegove socialne varnosti v starosti. Pokojninsko zavarovanje je obvezno; ureja ga zakon, ki tudi določa pogoje za pridobitev pravic iz takega zavarovanja in njihov obseg. Z Ustavo ni določena vsebina pravice do socialne varnosti. Ustava tudi ne zagotavlja nekih točno določenih socialnih pravic. Iz ustavne določbe izhaja le obveznost države, da ustvari pogoje in možnosti za uresničevanje socialne varnosti. Kakšne ukrepe bo država za to izbrala, Ustava ne določa. Posebne človekove pravice na področju socialne varnosti (socialne pravice) se uresničujejo "pod pogoji, določenimi z zakonom" - torej na podlagi zakonov, ki določijo krog upravičencev, vrsto in obseg upravičenj, pogoje za pridobitev in način uresničevanja pravic.

4.Pokojninsko zavarovanje je z zakonom urejen sistem obveznosti in pravic, s katerim se zagotavlja materialna in socialna varnost zavarovancev za primer nastanka zavarovanih rizikov.

Nosilec obveznega zavarovanja je dolžan zavarovancu priznati pravice iz tega zavarovanja, če so izpolnjeni vsi z zakonom predpisani pogoji za njihovo uveljavitev. Niti nosilec obveznega zavarovanja niti kdo drug ne more odvzeti ali preprečiti uveljavitve pravic, pridobljenih na podlagi zakona.

5.Pritožniku je bila priznana in odmerjena pokojnina kot vojaškemu zavarovancu že leta 1964. V letu 1993 je vložil zahtevek za priznanje starostne pokojnine po splošnih predpisih. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje mu je to pravico priznal in mu tudi odmeril pokojnino. Ugotovil pa je, da je za pritožnika ugodnejša že prej priznana vojaška pokojnina, ki mu jo je zato izplačeval še naprej. Ves nadaljnji upravni in sodni postopek se nanaša le na tisti del odločitve, ki zadeva odmero starostne pokojnine po splošnih predpisih. Izpodbijane odločitve tako ne odvzemajo ali zmanjšujejo ali omejujejo pritožnikove pravice do priznane in odmerjene pokojnine, s katero mu je zagotovljena socialna varnost. Glede na navedeno v obravnavanem primeru ne gre za zatrjevano kršitev pravice do socialne varnosti iz 50. člena Ustave. Da bi mu bile v sodnem postopku kršene kakšne druge ustavne pravice, pritožnik ne navaja, kot je bilo že navedeno, pa pravilnosti ugotovitev dejanskega stanja ter uporabe materialnega in procesnega prava samih po sebi Ustavno sodišče v postopku z ustavno pritožbo ni pristojno presojati.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko.

Predsednica senata:

Milojka Modrijan