Jedro

Odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove ni nezakonita, če ni bil uporabljeni 40. člen kolektivne pogodbe za lesarstvo (soglasje sindikata k nameravani odpovedi PZ s ponudbo nove sindikalnemu zaupniku). Varstvo delavcev pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi je v novem ZDR drugače urejeno, zato panožne KP, sprejete na podlagi prej veljavne zakonodaje, ni mogoče več uporabljati. Tako je odločila tudi Komisija za razlago kolektivne pogodbe.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo, da je odpoved pogodbe z dne 17.6.2001 o zaposlitvi tožnika pri toženi stranki z istočasno ponudbo za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi nezakonita, poleg tega pa je naložilo toženi stranki, da je dolžna tožniku plačati stroške postopka v znesku 91.980,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23.10.2003 do plačila.

Zoper navedeno sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožena stranka in predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek tožnika v celoti zavrne oz. podrejeno, da jo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi navaja, da se tožena stranka ni bila dolžna ravnati po določbi 3. odst. 40. čl. Kolektivne pogodbe za lesarstvo Slovenije (Ur. l. RS, št. 67/95; v nadaljevanju panožna kolektivna pogodba), saj je bila tožena stranka dolžna upoštevati določbo 113. čl. novega ZDR.

Novi ZDR je namreč je namreč uvedel nov institut prenehanja pogodbe o zaposlitvi, pravico in obveznosti delavcev ter delodajalcev pa so po novem ZDR bistveno drugače urejene, kot je bilo to urejeno z dosedanjo delovnopravno zakonodajo. Glede na to uporaba določb panožne kolektivne pogodbe ni utemeljena.

Kolektivna pogodba lahko delavcu zagotovi višji nivo in več pravic, to pa ne more biti v nasprotju z ureditvijo v zakonu. Do sklenitve nove kolektivne pogodbe, ki bi temeljila na novi delovnopravni zakonodaji, je potrebno upoštevati le zakonsko določene pravice. Tudi komisija za razlago Kolektivne pogodbe za lesarstvo Slovenije je sprejela razlago, da se 3. odst. 40. čl. Panožne kolektivne pogodbe od 1.1.2003 dalje ne uporablja več.

Tožnik je podal odgovor na pritožbo, v katerem predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje. V odgovoru na pritožbo zatrjuje, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa je pravilno uporabilo tudi materialnopravne določbe. V odgovoru na pritožbo opozarja tudi na določbo 41. čl. Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo, ki je vsebinsko zelo podobna določbi panožne kolektivne pogodbe, ki jo je uporabilo sodišče.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 - 2/2004) in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje bistvenih kršitev določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 8., 11., 12. in 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, ni storilo, vendar pa je zaradi zmotno uporabljenega materialnega prava dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku tožnika na podlagi ugotovitve, da tožena stranka pri izdaji odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi ni upoštevala določbe 2. odst. 7. čl. Zakona o delovnih razmerjih (ZDR/2002; Ur. l. RS št. 42/2002) in v zvezi s tem določbe 3. in 4. odst. 40. čl. panožne kolektivne pogodbe. Sindikat pri toženi stranki ni dal soglasja k nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi, tožena stranka pa ni sprožila ustreznega postopka pred arbitražo in ni ustrezno upoštevala določbe 40. čl. panožne kolektivne pogodbe. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je sporna odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, nezakonita.

Pritožbeno sodišče ne soglaša z zgornjim stališčem sodišča prve stopnje. Panožna kolektivna pogodba je bila sklenjena v letu 1995, kar pomeni, da je temeljila na tedaj veljavni delovnopravni zakonodaji. V tem času je bilo varstvo sindikalnega poverjenika urejeno v 3. odst. 4. čl. Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR, Ur. l. SFRJ, št. 60/89, 42/90, ki se je uporabljal kot predpis RS) oz. v 5. in 36.c čl. Zakona o delovnih razmerjih (ZDR/90, Ur. l. RS, št. 14/90, 5/91, 71/93).

Navedene določbe ZTPDR in ZDR/90 pa so prenehale veljati z uveljavitvijo ZDR/2002, ki je na novo uredil delovanje in varstvo sinddikalnih zaupnikov (113. čl., 209. čl., 210. čl. ZDR). Tako je 113. čl. ZDR/2002 nudil posebno pravno varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi tudi delavskemu zaupniku, ta pa je varstvo drugače uredil, kot sta ga do uveljavitve ZDR/2002 urejala ZTPDR in ZDR/90 oz. na njih temelječa panožna kolektivna pogodba.

Ob upoštevanju navedenega po stališču pritožbenega sodišča panožne kolektivne pogodbe v 2. in 3. odst. 40. čl. v zvezi s presojo utemeljenosti in zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi in zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove ni mogoče uporabljati. Takšnemu stališču v prid govori tudi razlaga Komisije za razlago panožne kolektivne pogodbe (Ur. l. RS, št. 121/2003), iz katere izhaja, da se določbe 2. in 3. odst. 40. čl. panožne kolektivne pogodbe od 1.1.2003 (ko je stopil v veljavo ZDR/2002) ne uporabljajo.

Ker je sodišče prve stopnje presojalo zakonitost izpodbijane odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove le ob upoštevanju določb 40. čl. panožne kolektivne pogodbe, ni pa v postopku ugotavljalo, če je bila ta odpoved izdana v skladu z določbami ZDR/2002, je ostalo glede navedenega dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Iz tega razloga je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. čl. ZPP).

V ponovnem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ugotoviti, če je tožena stranka odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove izdala tožniku v skladu z določbami ZDR. Ko bo v zvezi z navedenim razčistilo vsa sporna vprašanja, naj ponovno odloči o tožbenem zahtevku tožnika in o pravdnih stroških.

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi 3. odst. 165. čl. ZPP, na podlagi katere pridrži sodišče odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom za končno odločbo v primeru, če razveljavi odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo, in zadevo vrne v novo sojenje.