Jedro

Tudi pri vprašanju pravočasnosti obnovitvenega predloga gre za preizkus obstoja procesne predpostavke, na katero mora sodišče paziti po uradni dolžnosti. Predlog je v delu, v katerem tožnik uveljavlja obnovitveni razlog po 2. točki 394. člena ZPP, prepozen. V primeru, ko stranka uveljavlja navedeni razlog, mora predlog vložiti v tridesetih dneh od dneva, ko je bila odločba vročena stranki. Če bi začel teči rok iz prvega odstavka tega člena, preden bi odločba postala pravnomočna, se šteje ta rok od pravnomočnosti odločbe, kadar zoper njo ni bilo vloženo pravno sredstvo, sicer pa od vročitve pravnomočne odločbe višjega sodišča. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da bi tožnik listine, ki jih je vložil v spis s predlogom za obnovo, ob zadostni skrbnosti lahko pravočasno pridobil oziroma bi lahko pravočasno predlagal izvedbo dokazov v tej smeri in to pred pravnomočnim zaključkom postopka, pa tega po svoji krivdi ni storil.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog tožnika za obnovo postopka z dne 20. 3. 2020 (točka I izreka). Odločilo je, da tožnik sam krije svoje stroške v zvezi s predlogom za obnovo postopka (točka II izreka).

2. Zoper sklep se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj sklep spremeni tako, da predlogu za obnovo postopka ugodi, podrejeno pa, da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da je predlogu za obnovo priložil nove dokaze, ki jih je prejel 19. 2. 2020 in jih brez svoje krivde ni mogel predložiti v prvotnem postopku. Odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju je materialnopravno napačna, ker daje prednost določbi 212. člena ZPP namesto določbi 84. člena Zakona o delovnih razmerjih. Ker sodišče ni ustrezno obrazložilo zavrnitve dokaznih predlogov, je tožniku odvzelo pravico do izjave, ki je vsebovana v pravici do kontradiktornega postopka. Zaključki sodišča prve stopnje so v nasprotju z vsebino listin, izjavami prič in tožnika, s čimer je sodišče storilo bistvene kršitve določb postopka iz 8., 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Podana je tudi kršitev 8. člena ZPP, ker sodišče ni uporabilo metodološkega napotka v okviru sprejete dokazne ocene niti ni ocenilo dokazne vrednosti posameznih dokazov. Zaradi protispisnega povzemanja sklepa pritožbenega sodišča Pdp 264/2018, v katerem je bil dan napotek, naj sodišče prve stopnje ob pravilni uporabi določb o procesnem dokaznem bremenu iz 212. člena ZPP ugotovi pravno odločilna dejstva, je sodišče storilo bistvene kršitve določb postopka iz 8., 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Tožnik je ugovarjal stališču pritožbenega sodišča o obrnjenem dokaznem bremenu in se skliceval na izvedene dokaze. Materialno in procesno dokazno breme sta na strani tožene stranke in nista prešla niti nista mogla zakonito preiti na tožnika. Bistvo spora o zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je, ali so bile kršitve dovolj konkretizirane. Trdi, da družba A. ne opravlja konkurenčne dejavnosti. Tožnik se je upiral pridobitvi nedovoljenih dokazov, kar je zakonito in pravilno, zato mu to ne more iti v škodo. Presoja sodišča, da listine, ki jih je priložil obnovitvenemu predlogu, niso pridobljene pravočasno po krivdi tožnika, je v nasprotju z listinami. Tožnik ni bil seznanjen z vsebino računov, zato gre za nova dokaza. Ko je tožena stranka predlagala, naj sodišče pridobi listine od tretjih oseb, tožnik ni bil več prokurist družbe A. in zato listin ni mogel predložiti. Tožnik je izkazal, da brez svoje krivde novih dokazov ni mogel predložiti že prej. Priglaša pritožbene stroške.

Tožnik je dne 23. 9. 2020 vložil dopolnitev pritožbe, ki pa je bila glede na to, da je pooblaščenka tožnika sklep prejela 23. 6. 2020, podana po poteku pritožbenega roka. Glede na to pritožbeno sodišče te vloge ni upoštevalo.

3. V odgovoru na pritožbo tožena stranka prereka navedbe iz pritožbe, predlaga njeno zavrnitev in potrditev izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki jih uveljavlja tožnik v pritožbi, in skladno z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/1999 in nasl.) v zvezi s 366. členom ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka po 1., 2., 3., 6., 7., 11. točki, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Pritožba očita odločitvi sodišča prve stopnje o zavrženju predloga za obnovo postopka kršitve iz 8., 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Izpodbijani sklep nima takšnih pomanjkljivosti, da ga sploh ne bi bilo mogoče preizkusiti. Svojo odločitev je sodišče ustrezno obrazložilo; pojasnilo je, zakaj predlog ni dopusten. Zato ni podana kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Prav tako ni podana kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ta je podana takrat, ko je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar je navedeno v obrazložitvi sklepa o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov in samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi, to je, ko gre za napako pri povzemanju vsebine in sodišče listinam, zapisnikom ali prepisom pripiše drugačno vsebino od tiste, ki jo imajo v resnici. Takega nasprotja med obrazložitvijo sklepa in vsebino listin, zapisnika oziroma prepisa ni mogoče ugotoviti. Sodišče je vezano na navedbe iz predloga, odgovoriti pa mora na tiste, ki so za odločitev o dopustnosti obnovitvenega razloga v zadevi bistvene oziroma pravno odločilne, kar je sodišče tudi storilo, tako da ni podana kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Tožnikovo uveljavljanje bistvenih kršitev iz 8., 14. in 15. točke drugega odstavka je mogoče razumeti kot izražanje nestrinjanja z ugotovljenim dejanskim stanjem in pravnimi stališči sodišča prve stopnje, kar pa ne predstavlja pritožbenega razloga bistvene kršitve določb postopka. Obnovitveni postopek tudi ni namenjen preizkusu pravilne uporabe procesnega prava v že odločeni zadevi. Zato ni relevanten očitek relativnih bistvenih kršitev določb postopka iz 8. in 212. člena ZPP v pravnomočno končanem postopku.

7. Zaradi absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP se lahko sklep sodišča prve stopnje o zavrženju predloga za obnovo postopka izpodbija le, če so bile te kršitve storjene pri odločanju v postopku za obnovo. Uveljavljanje teh bistvenih kršitev določb pravdnega postopka tožeča stranka v pritožbi utemeljuje tudi tako, da izraža nestrinjanje z ravnanjem sodišč v prvotnem postopku (sporu o zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi), ko ni sledilo njegovim navedbam in dokaznim predlogom. Na tak način tožnik ne more izkazati v pritožbi zatrjevane bistvene kršitve določb pravdnega postopka niti drugega pravno upoštevanega pritožbenega razloga v zvezi z izpodbijanim sklepom sodišča druge stopnje. Tudi nestrinjanje z dokazno oceno sodišča v prvotnem postopku ni obnovitveni razlog, kar je tožniku pojasnilo že sodišče prve stopnje. Odpravljanje morebitnih pomanjkljivosti dokaznega postopka ali/in dokazne ocene namreč ne predstavlja razloga, ki bi omogočal obnovo postopka. Zato sodišče obširnih navedb tožnika, s katerimi izpodbija dokazno oceno sodišča prve stopnje, v postopku obnove ne more vsebinsko presojati.

8. Pritožbeni očitek, da je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju materialnopravno napačna, češ da daje prednost določbi 212. člena ZPP namesto določbi 84. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1; Ur. l. RS, št. 21/2013 in nasl.) o materialnem dokaznem bremenu, je nedovoljen. Obnova postopka je izredno pravno sredstvo, namenjeno razveljavitvi prejšnje pravnomočne odločbe, ki se lahko vloži le iz taksativno naštetih obnovitvenih razlogov (394. člen ZPP), ni pa je mogoče vložiti zaradi zmotne uporabe materialnega prava.

9. Tožnik je dne 20. 3. 2019 v predlogu za obnovo postopka, končanega s sodbo Delovnega in socialnega sodišča I Pd 1213/2018 z dne 5. 3. 2019, ki je bila potrjena s sodbo pritožbenega sodišča Pdp 369/2019 z dne 10. 10. 2019, uveljavljal obnovitvena razloga po 2. in 10. točki prvega odstavka 394. člena ZPP.

10. Po 398. členu ZPP prepozen, nepopoln ali nedovoljen predlog za obnovo zavrže predsednik senata brez naroka. Gre za predhodno obravnavo oziroma zgolj za formalni abstraktni preizkus predloga za obnovo, še preden se ta vroči nasprotni stranki, ki ga ZPP omejuje na preizkus pravočasnosti predloga po 396. členu, preizkus popolnosti po drugem odstavku 397. člena in preizkus dovoljenosti predloga za obnovo po 395. členu ZPP.

11. Tudi pri vprašanju pravočasnosti obnovitvenega predloga gre za preizkus obstoja procesne predpostavke, na katero mora sodišče paziti po uradni dolžnosti. Predlog je v delu, v katerem tožnik uveljavlja obnovitveni razlog po 2. točki 394. člena ZPP, prepozen. V primeru, ko stranka uveljavlja navedeni razlog, mora predlog vložiti v tridesetih dneh od dneva, ko je bila odločba vročena stranki. Če bi začel teči rok iz prvega odstavka tega člena, preden bi odločba postala pravnomočna, se šteje ta rok od pravnomočnosti odločbe, kadar zoper njo ni bilo vloženo pravno sredstvo, sicer pa od vročitve pravnomočne odločbe višjega sodišča. Ker je bila sodba pritožbenega sodišča Pdp 369/2019 z dne 10. 10. 2019 tožniku vročena 6. 11. 2019, predlog z dne 20. 3. 2020 iz razloga po 2. točki 394. člena ZPP ni vložen v zakonitem roku. Glede na to, da je v tem delu predlog za obnovo prepozen, je sodišče prve stopnje odvečno presojalo, ali tožnik z navedbami v predlogu tudi dejansko uveljavlja obnovitveni razlog iz 2. točke 394. člena ZPP. Posledično se pritožbeno sodišče ne opredeljuje do navedb tožnika v zvezi s kršitvijo pravice do izjave v pravnomočno končanem postopku.

12. Izpodbijani sklep sodišča prve stopnje o zavrženju predloga za obnovo postopka po prvem odstavku 398. člena ZPP temelji tudi na presoji, da predlog ni dovoljen, ker se sme zaradi okoliščin iz 10. točke 394. člena ZPP (če stranka najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila lahko izdana zanjo ugodnejša odločba, če bi bili ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku) dovoliti obnova samo, če jih stranka brez svoje krivde ni mogla uveljavljati, preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo. Ob uveljavljenem obnovitvenem razlogu iz 10. točke 394. člena ZPP mora stranka izkazati tudi, da v prejšnjem postopku glede teh dokazov ni ravnala (procesno) neskrbno. Sodišče je presodilo, da bi tožnik ob potrebni skrbnosti že v prvotnem postopku lahko pravočasno predložil dokaze, s katerimi utemeljuje navedbe v obnovitvenem predlogu.

13. V zvezi z vprašanjem, ali tožnik novih dokazov brez svoje krivde ni mogel uveljavljati že v postopku pred sodiščem prve stopnje, je sodišče obrazložilo, da se tožnik sklicuje na listine, ki so obstajale v času, ko je bil tožnik prokurist družbe A., in je posamezne listine celo sopodpisal. S tem listinami je bil tožnik seznanjen oziroma bi moral zanje vedeti, zato bi jih lahko predlagal že prej. Ugotovilo je tudi, da je tožnik ves čas postopka izrecno nasprotoval pridobivanju dokazov, ki ji sedaj sam uveljavlja kot obnovitveni razlog, in zahteva, da se postopek na njihovi podlagi obnovi. Poudarilo je, da se navedeni dokazi niso upoštevali oziroma pridobili med postopkom na prvi stopnji tudi zaradi izrecnega nasprotovanja tožnika.

14. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da bi tožnik listine, ki jih je vložil v spis s predlogom za obnovo, ob zadostni skrbnosti lahko pravočasno pridobil oziroma bi lahko pravočasno predlagal izvedbo dokazov v tej smeri in to pred pravnomočnim zaključkom postopka, pa tega po svoji krivdi ni storil. Glede na obrazloženo tudi ni utemeljena pritožbena navedba, da je tožniku prenehala funkcija prokurista v družbi A., zaradi česar ni več imel dostopa do teh podatkov in jih prej ni mogel predložiti.

15. Ker niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi niti tisti, na katere se pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v skladu z 2. točko 365. člena ZPP potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

16. Tožnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbe (prvi odstavek 165. in 154. člena ZPP). Ker gre za spor o prenehanju delovnega razmerja, tožena stranka ne glede na uspeh v postopku sama krije svoje stroške postopka, v skladu s petim odstavkom 41. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in nasl.).