Jedro

Pritožbene navedbe tožnice o delni ugoditvi tožbenemu zahtevku so neutemeljene. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugodilo tožbenemu zahtevku, saj je odpravilo odločbi toženca ter mu zadevo vrnilo v ponovno odločanje, ker toženec tožničine zahteve za ponovno odmero pokojnine ni obravnaval po vsebini in dejanskega stanja še ni ugotavljal. Sodišče prve stopnje tako ni smelo vsebinsko obravnavati zahteve za ponovno odmero starostne pokojnine, temveč je lahko le preverjalo zakonitost dokončne odločbe v mejah pritožbenih razlogov. V skladu z ustavno odločbo št. Up - 477/14-10 z dne 27. 5. 2015 bo morala tožena stranka tožnici ponovno odmeriti starostno pokojnino, katere pravilnost in zakonitost bo mogoče v nadaljevanju tudi sodno presojati.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožnica sama trpi stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je odpravilo odločbo toženca št. ... z dne 4. 3. 2011 in sklep št. ... z dne 23. 11. 2009 ter zadeva vrnjena tožencu v ponovno odločanje (I. točka izreka). Odločilo je, da je o zahtevi tožnice za ponovno odmero pokojnine, vloženi 19. 2. 2010, dolžan toženec odločiti v roku 30 dni od pravnomočnosti te sodbe (II. točka izreka) in sklenilo, da je toženec dolžan tožnici povrniti stroške postopka v višini 31,83 EUR v roku 15 dni, po poteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka). Ugotovilo je, da pri izdaji odločbe z dne 16. 8. 2015 o priznanju in odmeri tožničine starostne pokojnine zneski, izplačati iz naslova obveznic s strani podjetja A. za leto 1992 niso bili upoštevani in je bilo dejansko stanje očitno napačno ugotovljeno v škodo tožnice. Toženec tožničine zahteve za ponovno odmero pokojnine ni obravnaval po vsebini in dejanskega stanja sploh še ni ugotavljal, zato mu je sodišče zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje, da skladno z ustavno odločbo z dne 27. 5. 2015 pri oblikovanju tožničine pokojninske osnove upošteva tudi zneske iz naslova plač, izplačanih leta 1992 v obliki obveznic A. d.d..

2. Pritožuje se tožnica. Navaja, da je sodišče z izpodbijano odločbo le delno ugodilo tožbenemu zahtevku. V 7. točki obrazložitve izpodbijane sodbe je prvostopenjsko sodišče navedlo, da naj bi nova odmera pokojnine, ki je to sodišče naložilo toženi stranki, učinkovala šele od 1. 3. 2010 dalje (to je od prvega dne naslednjega meseca podani zahtevi za novo odmero pokojnine, ki je bila vložena 19. 2. 2010), kar je po mnenju in prepričanju tožeče stranke dejansko zmotno in obenem tudi protiustavno. Pravica do pokojnine temelji na delu in plačanih prispevkih zavarovancev, ki so obvezni, ti pa utemeljeno pričakujejo, da se bodo njihovi dohodki, ki se po zakonu vštevajo v pokojninsko osnovo in od katerih so bili plačani ustrezni pokojninski prispevki, tudi odrazili v sami višini pokojnine. Meni, da so ji bile kršene človekove pravice, ki jih varuje Ustava RS in sicer je podana kršitev drugega odstavka 4. člena, 50. člen in 33. člen Ustave RS. Pritožba meni, da bi tožena stranka tožeči stranki morala pokojnino na novo odmeriti od 1. 8. 2005 dalje, to je od upokojitve oziroma vsaj od 1. 9. 2008 dalje. Priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijane sodbe v okviru pritožbenih navedb ter v obsegu, kakor ga določa drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami; v nadaljevanju: ZPP). Po opravljenem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni prišlo do bistvene kršitve določb pravdnega postopka.

5. Prvostopenjsko sodišče je v skladu s 63. členom, v povezavi s prvim odstavkom 81. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in naslednji; v nadaljevanju: ZDSS-1) presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe tožene stranke, št. ... z dne 4. 3. 2011, s katero se je zavrnila pritožba tožnice zoper sklep Območne enote B. št. ... z dne 23. 11. 2010. S slednjim je bilo odločeno, da se zahteva za ponovno odmero starostne pokojnine zavrže. 6. Tožnica je v svoji tožbi z dne 4. 4. 2011 postavila tožbeni zahtevek, iz katerega izhaja, da zahteva odpravo odločb toženke z dne 4. 3. 2011 in z dne 23. 11. 2010 ter da toženka v roku 30 dni od pravnomočnosti sodbe izda odločbo o novi odmeri starostne pokojnine, ki bo nadomestila sklep tožene stranke z dne 23. 11. 2010. Pri izdaji odločbe o novi odmeri starostne pokojnine, ki nadomesti sklep toženke z dne 23. 11. 2010, se tožnici na novo odmeri starostna pokojnina od 1. 8. 2005 dalje, pri čemer se pri izračunu pokojninske osnove, poleg že ugotovljenih zneskov, dodatno upošteva znesek 634.374,27 SIT oziroma 2.647,20 EUR, toženka pa je dolžna tožeči stranki odmeriti in povrniti razliko med že izplačanimi zneski pokojnine in zneski na novo odmerjene pokojnine, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od ugotovljene razlike, od dneva zapadlosti posameznega zneska pokojnine do plačila, začenši z dnem 1. 8. 2005 in povrniti stroške postopka. Po odgovoru toženke na tožbo in po opravljeni glavni obravnavi dne 21. 12. 2012 je prvostopenjsko sodišče v prvem sojenju, s sodbo opr. št. II Ps 903/2011 z dne 21. 12. 2012, zavrnilo postavljeni tožbeni zahtevek. Pritožba tožnice je bila s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Psp 134/2013 z dne 22. 8. 2013 zavrnjena in potrjena sodba sodišča prve stopnje. Tožnica v reviziji ni bila uspešna, saj je revizijsko sodišče s sodbo VIII Ips 244/2014 z dne 24. 2. 2014 revizijo zavrnila. Tožnica pa je uspela z ustavno pritožbo, Ustavno sodišče RS je z odločbo št. Up - 477/14-10 z dne 27. 5. 2015 citirane sodbe vrhovnega, višjega in prvostopenjskega sodišča razveljavilo in zadevo vrnilo Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani v novo odločanje. Prvostopenjsko sodišče je po opravljeni glavni obravnavi dne 31. 8. 2015 sprejelo napadeno odločitev.

7. Prvostopenjsko sodišče ni zavrnilo nobenega tožbenega zahtevka tožnice. Tožnici je z izpodbijano sodbo ugodilo, saj je odpravilo odločbi toženca z dne 4. 3. 2011 in z dne 23. 11. 2010 ter zadevo vrnilo tožencu v ponovno odločanje. V ponovno odločanje je bila zadeva vrnjena tožencu iz razloga, ker ta tožničine zahteve za ponovno odmero pokojnine, ni obravnaval po vsebini in dejanskega stanja sploh še ni ugotavljal (pravna podlaga je v 1. alineji prvega odstavka 82. člena ZDSS-1).

8. Prvostopenjsko sodišče iz zgoraj navedenega vzroka ni smelo vsebinsko obravnavati zahteve, ker o njej toženka vsebinsko še ni odločala, temveč je lahko le preverjalo zakonitost dokončne odločbe v mejah razlogov in narave izpodbijane odločbe. V skladu z ustavno odločbo št. Up - 477/14-10 z dne 27. 5. 2015, upoštevajoč stališča iz odločbe št. U-I-239/14, Up-1169/12 bo morala tožena stranka tožnici ponovno odmeriti pokojnino, katere pravilnost in zakonitost bo mogoče v nadaljevanju tudi sodno preverjati. Na ta način se vzdržuje primerno ravnovesje med sodno in izvršilno vejo oblasti (drugi odstavek 3. člena in tretji odstavek 120. člena Ustave RS), sicer bi sodišče prvič odločalo o upravni stvari, čeprav upravni organ predmeta zahteve še ni vsebinsko obravnaval v svojem postopku.

9. V 2. točki izreka je prvostopenjsko sodišče naložilo, da toženec o zahtevi tožnice za ponovno odmero pokojnine, vloženi 19. 2. 2010 odloči v roku 30 dni od pravnomočnosti te sodbe.

10. V ničemer torej ne gre za zavrnitev tožbenega zahtevka tožnice oziroma le za delno ugoditev tožbenemu zahtevku, kakor navaja pritožba.

11. Zgolj izrek sodbe postane pravnomočen. Izrek sodbe obsega odločbo, s katero sodišče ugodi posameznim zahtevkom, ki se nanašajo na glavno stvar in stranske terjatve, ali jih zavrne in odločbo o obstoju ali neobstoju terjatve, ki je bila uveljavljena zaradi pobota (peti odstavek 311. člena ZPP). Obrazložitev sodbe, na katero se pritožba sklicuje, ne postane pravnomočen, temveč v obrazložitvi navede sodišče zahtevke stranke in njihove navedbe o dejstvih, na katera se ti zahtevki opirajo, dokaze ter predpise, na katere je oprlo sodbo. Ker obrazložitev sodbe ne bo postala pravnomočna in ne bo obvezna za stranke in ker obrazložitev le pojasnjuje in utemeljuje v izreku sodbe opredeljeno odločitev sodišča, posameznih elementov obrazložitve stranke ne morejo izpodbijati, če obenem ne izpodbijajo tudi izreka, na katerega se ta obrazložitev nanaša. 12. Upoštevajoč zgoraj navedeno pritožbeno sodišče ne more slediti pritožbenim navedbam, ki se nanašajo na to, da naj bi prvostopenjsko sodišče napačno uporabilo materialno pravo in v posledici tega tožnici tudi kršilo človekove pravice in sicer drugi odstavek 4. člena, 50. člen in 33. člen Ustave RS.

13. Od kdaj dalje tožnici gre nova odmera pokojnine oziroma kdaj je tožnica vložila zahtevo za ponovno, novo odmero pokojnine pri toženi stranki, je stvar postopka pred toženo stranko in tako ugotovljenega dejanskega stanja, katero pa se do sedaj še ni ugotavljalo. Prvostopenjsko sodišče je v sedaj napadenem postopku zgolj odpravilo odločbi toženca z dne 4. 3. 2011 in z dne 23. 11. 2010 ter zadevo vrnila tožencu v ponovno odločanje, s tem, da mu je naložila, da o zahtevi za ponovno odmero pokojnine toženec odloči v roku 30 dni od pravnomočnosti sodbe.

14. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu s 353. členom ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.