Jedro

Upoštevaje vse okoliščine primera (blokiran TRR, časopisne izsledke, začasna odredba zaznovana pri Ajpes na prepoved odtujitve in obremenitve razpolaganja osnovnega kapitala družbe), gre že za takšno nevarnost, da je ni mogoče obravnavati kot zanemarljive.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe. V predlogu je tožeča stranka zahtevala, da se Sberbank d.d. naloži, da mora toženi stranki odreči izplačilo 2.141,78 EUR s pripadki, prepove odtujitev ali obremenitev nepremičnin iz točke 2 predloga, zaznambo začasne odredbe v zemljiški knjigi pri teh nepremičninah in zahtevala plačilo stroškov postopka.

2. Proti temu sklepu vlaga pritožbo tožeča stranka zaradi vseh pritožbenih razlogov. Sodišče je zavrnilo predlog, ker meni, da ni izkazana nevarnost, da bo zaradi ravnanja tožene stranke uveljavljenje terjatve tožeče stranke onemogočeno ali precej oteženo. Sodišče ni celovito presojalo vseh okoliščin, ki jih zatrjuje tožeča stranka. Zatrjevala je blokado računov, izmikanje klicem tožeče stranke, spremembo firme na način, da so v imenu izpusti črka R, nelikvidnost in blokiranje sredstev, je tožena stranka udeležena v več stopkih in po poročanju medijev ne izpolnjuje svojih obveznosti do kupcev. V dokaz je tožeča stranka predlagala zaslišanje I. A. ki ji kot kupka toženi toženo stranko in je pridobila v zadevi II P 592/2013 začasno odredbo. Tožeča stranka tudi navaja, da bi tožena stranka z izdajo začasne odredbe utrpela neznatno škodo. Tožeča stranka vtožuje zanemarljiv znesek v primerjavi z drugimi upniki in tudi tega tožena stranka ne plača. 3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je pravilno presojalo predlog za izdajo začasne odredbe po določbi 270. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Pravilno je tudi ugotovilo, da je izkazan pogoj za izdajo začasne odredbe, da obstoji verjetno izkazana terjatev tožeče stranke.

5. Sodišče pa je nato ugotovilo, da ni podan drugi pogoj za izdajo začasne odredbe in sicer nevarnost kot predpostavka, da bi dolžnik z izkazanim ravnanjem lahko povzročil posledico, da bi bila onemogočena ali precej otežena možnost uveljaviti terjatev upnika. Sodišče prve stopnje je odločilo brez naroka. Zato je treba presojati pogoje 270. člena ZIZ po podatkih v spisu, in listinskih dokazih, katere je predložila tožeča stranka.

6. Tožeča stranka je med drugim zatrjevala, da je račun tožene stranke blokiran in da ima že tožnica v pravdni zadevi II P 592/2013 terjatev do tožene stranke. Trdila je tudi, da se tožena stranka izmika klicem tožeče stranke in da spreminja firmo tako, da jo je težje izslediti na Internetu. O tem je predlagala obširne dokaze (list. št. 11). Med dokazi je tudi izpisek iz Ajpesa, iz katerega izhaja, da je na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani II P 592/2013 z dne 25.3.2013 vpisana začasna odredba prepovedi odtujitve, obremenitve in razpolaganja osnovnega kapitala družbe v zavarovanje denarne terjatve tožnice (list. št. 41). Tožeča stranka tudi predloži izpiske iz časopisov v zvezi s toženo stranko in vrsto elektronskih sporočil in pozivov k plačilu, na kar se tožena stranka ni odzivala. Tožeča stranka je v predlogu poleg vrednosti te terjatve zatrjevala tudi, da bi toženi stranki s predlagano začasno odredbo nastala le neznatna škoda, saj gre za neznatni delež v primerjavi z drugim terjatvo, saj zahteva plačila 2.141,78 EUR. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da gre v tej pravdi za izpolnitev zaveze katero je sprejela tožena stranka (res transacta) in da tega zneska tožena stranka ni plačala. Upoštevaje vse okoliščine primera (blokiran TRR, časopisne izsledke, začasna odredba zaznovana pri Ajpes na prepoved odtujitve in obremenitve razpolaganja osnovnega kapitala družbe), pa gre že za takšno nevarnost, da je ni mogoče obravnavati kot zanemarljive. Pritožba ima tudi prav, ko trdi, da je tožeča stranka že v predlogu zatrjevala predpostavko iz tretjega odstavka 270. člena ZIZ, to je neznatno škodo z izdano začasno odredbo. Gre za nizek znesek, katerega pa ni bilo mogoče izterjati glede na podane listine tožeče stranke, zato ni mogoče sklepati, da bi zaradi začasne odredbe tožena stranka pretrpela škodo. Zatrjevano finančno stanje in ravnanj tožene stranke je treba obravnavati celovito in ne le posamezni zatrjevani razlog za izdajo začasne odredbe. Gre za sklop okoliščin, ki jih sodišče prve stopnje ni presojalo kot celoto, ampak parcialno. Ker je sodišče prve stopnje zmotno presojalo tretji odstavek 270. člena ZIZ, kot da se presoja vsaka okoliščina, ki jo zatrjuje tožnik posebej, jo ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Ker je proti začasni odredbi dovoljen ugovor, pritožbeno sodišče ne more odločbe spremeniti.

7. Odločitev pritožbenega sodišča temelji na določbi 355. člena ZPP, izrek o stroških pa na 165. členu.