Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata 20. marca 2007 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)
sklenilo:
Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 38/2004 z dne 10. 3. 2005 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 127/2003 z dne 5. 3. 2003 se ne sprejme.
1.V pravdnem postopku je sodišče prve stopnje med drugim odločilo, da v zapuščino po pokojni materi pravdnih strank spada 1/2 nepremičnine, vpisane pri vl. št. 1771 k. o. Z. Z. Zoper odločitev sodišča prve stopnje sta se pritožili obe pravdni stranki. Višje sodišče je zavrnilo pritožbo pritožnika, pritožbi tožene stranke pa je delno ugodilo in spremenilo prvostopenjsko sodbo v delu, s katerim je bilo odločeno, da spada v zapuščino po zapustnici 1/2 nepremičnine, vpisane pri vl. št. 1771 k. o. Z. Z. Pritožnik je zoper ta del drugostopenjske sodbe vložil revizijo, ki jo je Vrhovno sodišče zavrnilo. Odločitev sodišč v tem delu temelji na ugotovitvi, da je bila navedena nepremičnina predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju, ki ni bila razveljavljena (izpodbita), zato je veljavna podlaga za toženčevo pridobitev lastninske pravice na sporni nepremičnini. Glede na to zahtevek, da ena polovica te nepremičnine spada v zapuščino po pokojni materi, po oceni sodišč ne more biti utemeljen.
2.Pritožnik z ustavno pritožbo izpodbija navedeno odločitev Višjega in Vrhovnega sodišča. Zatrjuje kršitev človekovih pravic, predvsem pravice do dedovanja. Sodiščema očita zmotno uporabo Zakona o dedovanju (Uradni list SRS, št. 15/76 in nasl. – ZD) in Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76 in nasl. – ZZZDR). Pritožnik pojasnjuje svoje videnje dejanskega stanja in svoje razumevanje relevantnih zakonskih določb. Predlaga razveljavitev izpodbijanih sodb.
3.V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi le, ali so bile z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Zato ustavne pritožbe ni mogoče utemeljiti z navedbami, ki po vsebini pomenijo zgolj ugovor zmotne uporabe materialnega prava, ki na raven človekovih pravic ne posega.
4.Očitek o kršitvi pravice do dedovanja iz 33. člena Ustave je neutemeljen. Pritožnik namreč ne izkaže, da bi se izpodbijani sodbi opirali na kakšno stališče, ki bi bilo z vidika te pravice nesprejemljivo. Zgolj trditev, da je izpodbijana odločitev sodišč napačna, pa ne zadošča za utemeljitev kršitve (katerekoli) človekove pravice.
5.Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.
Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana mag. Marija Krisper Kramberger in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu s četrtim odstavkom 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.
Predsednica senata
dr. Dragica Wedam Lukić