Jedro

Če iz obrazložitve upravne odločbe izhaja, da tožena stranka ni ugodila v celoti zahtevku stranke, mora biti to določno razvidno tudi v izreku odločbe.

Izpodbijani akt je tudi premalo obrazložen glede uporabe tarife 3503, saj je tožena stranka le prepisala pojasnjevalno določilo, da gre za enostavno pisanje, ki ne vsebuje težjih pravnih vprašanj niti obsežnih vsebinskih razlag, in dodala, da pripravljalna vloga z dne 3. 3. 2010 vsebuje le navedbe stranke. To pa ne drži, ker vloga vsebuje tudi dodatna pojasnila dejanskega stanja z navedbo pravnih posledic, predlaga pa tudi izvedbo konkretnih dokazov, zato ugotovitev tožene stranke, da so v vlogi le „navedbe stranke“ ne ustreza podatkom v spisu.

Izrek

Tožbi se ugodi in se izpodbijani sklep tožene stranke št. Bpp 147/2010 z dne 2. 9. 2010 odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Republika Slovenija je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 420 EUR v 15 dneh od prejema sodbe z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku 15 dni po prejemu sodbe do plačila.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka na predlog tožnika, v zvezi s sodbo Upravnega sodišča RS, opr. št. I U 639/2010 z dne 7. 7. 2010, da se mu odmeri nagrada in stroški zastopanja upravičenca, na podlagi 2. odstavka 34. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 96/2004-UPB1) v zvezi s 4. odstavkom 113. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006-UPB2) odločila, da se tožniku odmeri nagrada in stroški zastopanja v višini 66,52 EUR. V obrazložitvi sklepa tožena stranka pravi, da je bil tožnik z odločbo Okrožnega sodišča v Krškem, opr. št. Bpp 147/2010 z dne 3. 3. 2010, določen za izvajanje pravne pomoči upravičencu A.A., in sicer za sestavo in vložitev odgovora na pripravljalno vlogo tožnika z dne 15. 2. 2010 v zadevi Okrajnega sodišča v Brežicah opr. št. P 16/2009. Odvetnik je dne 5. 3. 2010 pravočasno priglasil nastale stroške za dejanje brezplačne pravne pomoči, ki jih je opravil za upravičenca in v nadaljevanju navaja, katere stroške je priglasil. Odvetniku je sodišče s sklepom z dne 13. 4. 2010 odmerilo stroške v višini 43,20 EUR. Upravno sodišče RS je s sodbo opr. št. I U 639/2010 z dne 7. 7. 2010 odpravilo sklep o odmeri stroškov in vrnilo sodišču zadevo v ponoven postopek. Upoštevajoč podatke v spisu, opr. št. Bpp 147/2010 in Zakonu o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67-2876/08 z dne 4. 7. 2008, ZodvT), podpredsednik sodišča v ponovljenem postopku na podlagi sodbe Upravnega sodišča RS opr. št. I U 639/2010 z dne 7. 7. 2010 ugotavlja, da je predlog za odmero nagrade delno utemeljen. Podpredsednik sodišča je odvetniku priznal in odmeril stroške po 5. poglavju 3. dela tarife, ker na podlagi odločbe nanj ni bilo preneseno pooblastilo za zastopanje v celotnem postopku. Odvetniku zato pripada nagrada za posamezno opravilo (opomba 3.5.tč. 1) v znesku 46,20 EUR po tar. št. 3503 ZodvT, saj pripravljalni spis z dne 3. 3. 2010 (priloga A5) ne vsebuje niti težjih pravnih vprašanj niti obsežnih vsebinskih razlag, vsebuje le navedbe stranke, 9,24 EUR (20% nagrade) za poštne in TK storitve po tar. št. 6002 ZodvT in 20% DDV v znesku 11,08 EUR po tar. št. 6007 ZOdvT.

V tožbi tožnik pravi, da se v tistem delu, v katerem sodišče ni priznalo vseh stroškov za nudenje brezplačne pravne pomoči in kakršne je tožnik priglasil v svojem stroškovniku, ne strinja in da ni sodišče v izreku izpodbijanega sklepa sploh navedlo, kar bi nedvomno in zanesljivo moralo napisati glede nepriznanega zneska, namreč, da se v presežku zavrne stroškovni zahtevek tožeče stranke. Tožena stranka nesporno ni odločila o predmetu postopka v celoti oziroma o celotnem tožnikovem zahtevku, pri čemer gre za kršitev 1. odstavka 213. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP).

Nadalje pravi, da je bil tožnik določen A.A. za izvajanje nujne brezplačne pravne pomoči in sicer za sestavo in vložitev odgovora na pripravljalno vlogo tožnika z dne 15. 2. 2010, v pravdni zadevi Okrajnega sodišča v Brežicah, opr. št. P 16/2009. Po vložitvi odgovora na pripravljalno vlogo, to je po vložitvi I. pripravljalnega spisa z dne 3. 3. 2010, opr. št. P 16/2009 pri Okrajnem sodišču v Brežicah, je pooblaščenec A.A. z napotnico, opr. št. Bpp 147/2010 z dne 3. 3. 2010, priglasil stroške opravljene storitve in sicer pripravljalnega spisa z dne 3. 3. 2010, po tar. št. 3100 v znesku 200,20 EUR, materialne stroške po tar. št. 6002, v znesku 20,00 EUR in 20% DDV, po tar. št. 6007, v znesku 44,04 EUR ali skupaj 264,24 EUR. Navedeni stroški so bili priglašeni na podlagi Zakona o odvetniški tarifi, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 2876/08 z dne 4. 7. 2008 in kateri je začel veljati 1. 1. 2009. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišča navaja, da pripravljalni spis z dne 3. 3. 2010, opr. št. P 16/2009 „ne vsebuje niti težjih pravnih vprašanj, niti obsežnih vsebinskih razlag....“ kar pa ne odgovarja resnici, saj vendar obsega pripravljalni spis polne 3 strani in od tega več kot 2 strani vsebine, to je pravne razlage zaradi nesporno izpostavljenih številnih „težjih pravnih vprašanj“.

Ni vse tako enostavno in preprosto, kot si predstavlja podpredsednik sodišča nepooblaščeno spušča na področje sojenja in odločanja v pravdni zadevi Okrajnega sodišča v Brežicah, opr. št. P 16/2009, pri čemer nesporno napačno ne priznava nagrade za pripravljalni spis z dne 3. 3.2010, kar je tudi razumljivo, saj vendar ne more višja svetovalka v pravosodju B.B. in podpredsednik sodišča sodnik C.C., odločati o težavnosti zadeve, o kateri ne odloča. Sodišče, ki je izdalo izpodbijani sklep, le-tega sploh ni zadostno obrazložilo, saj ni nikjer zavzelo konkretnega, jasnega in nedvoumnega stališča, kaj misli pod navedbo, da ne gre za „niti težja pravna vprašanja niti obsežne vsebinske razlage“ in tako tudi zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Kakorkoli že bi tožena stranka morala ovrednotiti pripravljalni spis z dne 3. 3. 2010 po tar. št. 3502 ter uporabiti pri izračunu koeficient 0,8 in ne po tar. št. 3503 ZodvT, torej 123,03 EUR in ne 46,20 EUR, kot je napačno priznalo, kar pomeni, da je tožnik nesporno upravičen še do zenska 77,00 EUR. Nenazadnje naj tožnik opozori, da je Upravno sodišče RS v Ljubljani v tej zadevi že enkrat odločalo in s sodbo, opr. št. I U 639/2010-15 z dne 7. 7. 2010, tožnikovi tožbi ugodilo ter odpravilo napadeni sklep Bpp 147/2010 z dne 13. 4. 2010 in vrnilo zadevo toženi stranki v ponoven postopek ter še odločilo, da mora tožena stranka povrniti tožniku stroške postopka v znesku 350,00 EUR, povečane za 20% DDV. In očitno sodišče sedaj kljub temu, ali pa prav zaradi tega odloča tako, kot je odločilo. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da se mu priznajo še stroški v znesku 77,00 EUR. Zahteva povrnitev stroškov postopka.

Tožba je utemeljena.

Če iz obrazložitve upravne odločbe izhaja, da tožena stranka ni ugodila zahtevku stranke v celoti, mora biti to določno razvidno tudi v izreku odločbe (1. in 6. odstavek 213. člena ZUP). V konkretnem primeru iz izreka odločbe to ni razvidno, zato je podana kršitev navedenih pravil postopka. Utemeljen pa je tudi tožbeni ugovor, da je izpodbijani akt premalo obrazložen glede uporabe tarife 3503, saj je tožena stranka le prepisala pojasnjevalno določilo, da gre za enostavno pisanje, ki ne vsebuje težjih pravnih vprašanj niti obsežnih vsebinskih razlag, dodala pa je, da pripravljalna vloga z dne 3. 3. 2010 vsebuje le navedbe stranke. To očitno ne drži, ker vloga vsebuje tudi dodatna pojasnila dejanskega stanja (1., 2. in 3. odst. pod točko 6 ter 2. in 3. odst. na strani 2 pripravljalne vloge) z navedbo pravnih posledic (2. odst. pod točko 6), v tej pripravljalni vlogi predlaga pa tudi izvedbo konkretnih dokazov, zato ugotovitev tožene stranke, da so v vlogi le „navedbe stranke“ ne ustreza podatkom v spisu.

Na tej podlagi je sodišče tožbi ugodilo, izpodbijani akt odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek (3. in 2. točka 1. odstavka 64. člena ZUS-1). Tožena stranka mora v ponovnem postopku odločiti v roku 30 dni od prejema sodbe. Pri tem je vezana na pravno mnenje sodišča glede vodenja postopka (4. odstavek 64. člena ZUS-1).

Obrazložitev k drugi točki izreka: Po določilu 3. odstavka 25. člena ZUS-1 v zvezi z 5. odstavkom 34. člena ZBPP, če sodišče tožbi ugodi in upravni akt odpravi, se tožniku glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov skladno s pravilnikom, ki ga izda minister za pravosodje, prisojeni znesek pa plača toženec. Po določilu 1. odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Pravilnik, Uradni list RS, št. 24/2007), če je bila zadeva rešena na seji in je tožnik v postopku imel pooblaščenca, ki je odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 350 EUR. Tožnik je v upravnem sporu imel pooblaščenca. Zato je sodišče v drugi točki izreka s sklepom odločilo, da je Republika Slovenija dolžna plačati znesek 350 EUR, povečan za DDV, tožeči stranki. Znesek 420 EUR mora tožena stranka plačati tožniku v 15 dneh od prejema sodbe z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku 15 dni po prejemu sodbe do plačila.