Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Podlaga za ugotovitev, kdo so denacionalizacijski upravičenci za zaplenjeno premično premoženje, je zaplembena odločba, komisijski zapisnik pa je le podlaga za ugotovitev obsega zaplenjenih premičnin.
Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se spremeni tako, da se tožba zavrne.
Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 2. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000, ZUS) ugodilo tožbi tožeče stranke in odpravilo odločbo tožene stranke z dne 13.5.2002, s katero je ta zavrnila pritožbo Slovenske odškodninske družbe, d.d. (v nadaljevanju SOD) zoper dopolnilno odločbo Upravne enote M.S. z dne 3.9.2001. Z navedeno odločbo je prvostopenjski upravni organ odločil, da pripada upravičencema M. in M.B. odškodnina v obveznicah SOD, vsakemu v višini 6.749,00 DEM kot odškodnina za podržavljene premičnine, ki so bile popisane v zaplembenem zapisniku z dne 15.2.1946 (1. točka izreka), da je SOD dolžna izročiti obveznice v vrednosti 13.498,00 DEM skrbnici za poseben primer F.K. v roku treh mesecev po pravnomočnosti te odločbe (2. točka izreka), da je bil izračun vrednosti podržavljenih premičnin opravljen na podlagi komisijskega zapisnika, višina odškodnine pa je bila določena na podlagi Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja (v nadaljevanju Navodilo), da za podržavljene nepremičnine upravičencema ni bila plačana odškodnina (3. točka izreka), da je z navedeno odločbo odločeno o celotnem zahtevku za denacionalizacijo, ki sta ga vložili pravni naslednici denacionalizacijskih upravičencev K.Š. in F.K. (4. točka izreka), da stroški postopka niso bili zaznamovani (5. točka izreka).
V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da je v obravnavani zadevi sporno lastništvo premičnin iz komisijskega zapisnika z dne 15.2.1946, za katere je določena odškodnina v korist upravičencev M. in M.B. Denacionalizacijska upravičenca M. in M.B. sta imela hčerki F. in K., ki sta bili ob podržavljenju stari 12 oz. 13 let. Iz zapisnika izhaja, da sta lastnici zaplenjenega premičnega premoženja tudi K. in F.B., pri čemer je K.B. izrecno označena kot lastnica tega premoženja do 1/4. M. in M.B. je bilo premoženje zaplenjeno z odločbama, ki sta obe v upravnem spisu. Podlaga za zaplembo, v komisijskem zapisniku navedenih premičnin, pa sta v tem zapisniku navedeni odločbi, ki pa nista priloženi, ter se morebiti nanašata na K. in F.B., ki sta lahko tretji osebi, ali pa sta bili lastnici premičnega premoženja na podlagi dedovanja po dedku J. V ponovnem postopku bo treba dejansko stanje dopolniti z navedenima zaplembenima odločbama in morebitnim sklepom o dedovanju po dedu F.J., pri čemer sodišče prve stopnje opozarja na pravilen sklep tožene stranke v njeni odločbi, da komisijski zapisnik ni dokaz o lastništvu premičnin (je le podlaga za ugotovitev obsega premoženja).
F.K., kot pravna naslednica denacionalizacijskih upravičencev, in v tem upravnem sporu stranka z interesom (v nadaljevanju pritožnica), v pritožbi zoper izpodbijano sodbo navaja, da v zbirki listin pri Okrajnem sodišču posedujejo samo tri zaplembene odločbe. S temi odločbami so bile podržavljene nepremičnine njenima pravnima prednikoma. Drugih odločb, razen tistih, ki so med predloženimi spisi, ni uspela pridobiti, in kolikor ji je znano, tudi upravni organ prve stopnje ne. Upravno sodišče je spregledalo datum in leto ugotovljene smrti njenega dedka F.J. Po Zakonu o denacionalizaciji (ZDen) se šteje, da je bilo premoženje podržavljeno pravnim naslednikom, če je upravičenec umrl pred 28.8.1945. Nobenega dedovanja ni bilo in nobenega sklepa o dedovanju po pokojnem F.J. Komisijski zapisnik ne more biti verodostojna listina, saj ni bil sestavljen v skladu z določbami Zakona o zaplembi. Nikjer ni podpisov njenih staršev, prav tako tudi ne nobenega žiga. Iz zaplembene odločbe je razvidno, da je bilo staršem podržavljeno vse premoženje. S sestro sta bili mladoletni, nista bili lastnici nobenih nepremičnin, kaj šele premičnin. Nesporna lastnika podržavljenega premoženja sta bila le M. in M.B., v to premoženje spadajo tudi premičnine. Predlaga zavrnitev tožbe in potrditev odločbe tožene stranke z dne 13.5.2002. Odgovori na pritožbo niso bili vloženi.
Pritožba je utemeljena.
Pritožbeno sodišče se ne strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje.
V obravnavani zadevi je sporno, ali so bili denacionalizacijski upravičenci za zaplenjeno premično premoženje pravilno ugotovljeni.
Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem tožene stranke, da je prvostopenjski upravni organ pravilno presodil, da je bilo v konkretni zadevi vse premično premoženje zaplenjeno pritožničinima pravnima prednikoma M. in M.B. in ne tudi pritožnici in njeni sestri K.B., ki sta bili ob podržavljenju stari 12 oziroma 13 let. Tudi po presoji pritožbenega sodišča je tožena stranka pravilno upoštevala kot podlago za ugotovitev, kdo so denacionalizacijski upravičenci za zaplenjeno premično premoženje, zaplembeno odločbo, ki se glasi na navedena upravičenca in ne komisijski zapisnik, ki je bil le podlaga za ugotovitev obsega zaplenjenih premičnin. Tožeča stranka ni predložila nobenih dokazov, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti drugačno dejansko stanje od tistega, ki je bilo ugotovljeno v upravnem postopku. Tudi pritožnica in njena sestra ob vložitvi denacionalizacijskega zahtevka nista predložili drugih dokaznih listin, iz katerih bi izhajalo, da sta poleg staršev tudi sami denacionalizacijski upravičenki. Tega nista zatrjevali niti v upravnem postopku, niti tega ne zatrjuje pritožnica v tem pritožbenem postopku. Zato sodišče 1. stopnje ni imelo nobene podlage, da je iz podatkov v zaplembenem zapisniku sklepalo, da je bila poleg navedenih denacionalizacijskih upravičencev lastnik premičnega premoženja še tretja oseba.
Ker je sodišče prve stopnje zmotno presodilo vsebino in pomen zapisnika o zaplembi, je pritožbeno sodišče na podlagi določbe 1. točke 2. odstavka 77. člena ZUS v zvezi z 2. točko 1. odstavka 60. člena ZUS sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbo zavrnilo.