Jedro

Ob uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa pa je pritožbeno sodišče ugotovilo, da za vpis članov nadzornega sveta in izbris članov nadzornega sveta registrsko sodišče ni imelo materialnopravne podlage. Kot izhaja iz spisovnega gradiva in sedanjih vpisov članov nadzornega sveta, je registrsko sodišče z izpodbijanim sklepom na podlagi sklepa pritožbenega sodišča IV Cpg 290/2018 o razveljavitvi sklepa o vpisu novih članov nadzornega sveta Srg 001 z dne 6. 2. 2018 in vrnitvi zadeve registrskemu sodišču v novo odločanje, vzpostavilo registrsko stanje pred opravljenim vpisom po sklepu z dne 6. 2. 2018. Registrsko sodišče na podlagi sklepa sodišča druge stopnje opravi vpis v sodni register le v primerih, ko sodišče druge stopnje spremeni sklep registrskega sodišča 1.) bodisi tako, da odredi vpis predlaganih sprememb (drugi odstavek 40. člena ZSReg), 2.) bodisi tako, da zavrne zahtevek za vpis v sodni register (tretji odstavek 40. člena ZSReg). V prvem primeru registrsko sodišče opravi vpis v sodni register, v drugem primeru pa vpiše izbris opravljenega vpisa. Smiselno enako postopa tudi v primeru, ko sodišče druge stopnje s sklepom zgolj razveljavi sklep registrskega sodišča o vpisu v sodni register, ne da bi vrnilo zadevo registrskemu sodišču v novo odločanje. Tudi v tem primeru namreč razveljavitveni sklep dejansko pomeni spremembo sklepa registrskega sodišča o vpisu v sodni register. Za nobenega od navedenih sklepov pa v obravnavanem primeru ni šlo, saj je pritožbeno sodišče sklep registrskega sodišča razveljavilo in mu zadevo vrnilo v novo odločanje.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep: - v delu, ki se nanaša na vpis spremembe članov organa nadzora razveljavi, - v delu, ki se nanaša na prekinitev postopka pa se razveljavi in se v tem obsegu vrne registrskemu sodišču v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je registrsko sodišče pri subjektu vpisa vpisalo spremembo članov organa nadzora tako, da je vpisalo A. A. kot predsednika, kot člane pa B. B., C. C. in D. D. Hkrati je vpisalo tudi izbris članov organa nadzora in sicer A. A. kot predsednika, D. D. kot namestnika predsednika ter E. E. kot člana. Z istim sklepom je odločilo še, da se skladno z odločitvijo Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. IV Cpg 290/2018 postopek vpisa novih članov nadzornega sveta, imenovanih na skupščini 16. 1. 2018, prekine do pravnomočne odločitve sodišča o zakonitosti skupščine z dne 16. 1. 2018 in sklepa pod zap. št. 3 o imenovanju novih članov nadzornega sveta.

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil subjekt vpisa, ki je bil hkrati predlagatelj vpisa novih članov nadzornega sveta. Uveljavljal je pritožbene razloge bistvenih postopkovnih kršitev, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlagal je razveljavitev izpodbijanega sklepa, dejansko pa njegovo spremembo tako, da pritožbeno sodišče zavrne predlog nasprotne udeleženke za prekinitev postopka in sledi predlogu za vpis novih članov nadzornega sveta, imenovanih na skupščini dne 16. 1. 2018. Podrejeno je predlagal razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.

3. V odgovoru na pritožbo je nasprotna udeleženka B. B. predlagala zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Uvodoma pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je neutemeljen pritožbeni očitek prvostopenjskemu sodišču, da še ni odločalo o prijavljeni udeležbi nasprotne udeleženke v predmetnem postopku. O njej je namreč odločalo pritožbeno sodišče v sklepu IV Cpg 290/2018 z dne 25. 4. 2018, v katerem je pojasnilo, da tedanji pritožnici, ki ji je prvotno registrsko sodišče odreklo pravni interes za udeležbo v predmetnem postopku, že drugi odstavek 31. člena ZSReg priznava pravni interes za udeležbo v predmetnem postopku, saj se predlog subjekta vpisa nanaša na vpis njenega izbrisa iz sodnega registra kot članice nadzornega sveta, torej na njen pravni položaj. Pritožnica namreč v priglasitvi udeležbe uveljavlja neveljavnost sklepa skupščine o imenovanju novih članov nadzornega sveta.

6. Utemeljeno pa pritožnik sedaj izpodbijanemu sklepu očita bistveno postopkovno kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 19. členom ZSReg glede odločitve o prekinitvi postopka, ker ni obrazložen in ga zato ni mogoče preizkusiti. Registrsko sodišče se je v izreku sklepa o prekinitvi postopka sklicevalo na odločitev Višjega sodišča v Ljubljani v sklepu IV Cpg 290/2018, češ da je prekinitev postopka skladna z odločitvijo v tem sklepu. V navedenem sklepu so le pojasnila pritožbenega sodišča, da ni vsak neveljaven sklep skupščine že razlog za prekinitev postopka in da je zato treba razlikovati med neveljavnostjo sklepa iz izpodbojnih razlogov po ZGD-1 in iz ničnostnih razlogov (to razliko je natančno pojasnilo v točki 11. sklepa). Nadalje je pojasnilo, da so za presojo utemeljenosti predloga za prekinitev postopka lahko relevantni le uveljavljani ničnostni razlogi. Po prvem odstavku 33. člena ZSReg pa v primeru, kadar je odločitev registrskega sodišča o vpisu v sodni register odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstoji kakšna pravica ali pravno razmerje, pa o njem še ni odločilo sodišče ali pristojen organ, registrsko sodišče samo reši to vprašanje. Če pa je rešitev o predhodnem vprašanju odvisna od dejstva, ki je med udeleženci sporno, pa registrsko sodišče po drugem odstavku 33. člena ZSReg prekine postopek vpisa v sodni register do pravnomočnosti odločitve o predhodnem vprašanju.

7. Glede na uveljavljane ničnostne razloge se prvostopenjsko sodišče ni opredelilo, katera pravno relevantna dejstva za presojo ničnosti sklepa skupščine so med udeležencema postopka sporna. Če spornih dejstev med njima ni, ni ovire, da registrsko sodišče ne bi moglo samo odločiti o predhodnem vprašanju veljavnosti oziroma neveljavnosti sklepov skupščine. Na razlog za prekinitev postopka le v primeru spornosti pravno relevantnih dejstev za presojo predhodnega vprašanja veljavnosti ali neveljavnosti sklepa skupščine iz ničnostnih razlogov, je pritožbeno sodišče opozorilo registrsko sodišče že v 13. točki obrazložitve sklepa IV Cpg 290/2018. 8. Prvostopenjsko sodišče pa v izpodbijanem sklepu ni navedlo razlogov, ki so narekovali prekinitev postopka. Zato se bo pri ponovni odločitvi moralo opredeliti do slehernega uveljavljanega ničnostnega razloga za neveljavnost spornega sklepa skupščine. Če bo ugotovilo, da vsaj pri enem ničnostnem razlogu ni spornih dejstev in da je sklep skupščine neveljaven, bo moralo predlog za vpis predlaganih sprememb članov nadzornega sveta zavrniti. V nasprotnem primeru, ko bo med udeležencema postopka sporno relevantno dejansko stanje in o ničnosti sklepa skupščine samo sodišče ne bo moglo odločati, bo na mestu prekinitev postopka. Tako odločitev pa bo registrsko sodišče moralo obrazložiti do te mere, da bo preizkusljiva.

9. Utemeljeni pritožbi subjekta vpisa je zato pritožbeno sodišče ugodilo, izpodbijani sklep v delu, ki se nanaša na prekinitev postopka razveljavilo in v tem obsegu vrnilo registrskemu sodišču v novo odločanje (3. točka 39. člena ZSReg).

10. Ob uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa pa je pritožbeno sodišče ugotovilo, da za vpis članov nadzornega sveta in izbris članov nadzornega sveta registrsko sodišče ni imelo materialnopravne podlage. Kot izhaja iz spisovnega gradiva in sedanjih vpisov članov nadzornega sveta, je registrsko sodišče z izpodbijanim sklepom na podlagi sklepa pritožbenega sodišča IV Cpg 290/2018 o razveljavitvi sklepa o vpisu novih članov nadzornega sveta Srg 001 z dne 6. 2. 2018 in vrnitvi zadeve registrskemu sodišču v novo odločanje, vzpostavilo registrsko stanje pred opravljenim vpisom po sklepu z dne 6. 2. 2018. 11. Registrsko sodišče na podlagi sklepa sodišča druge stopnje opravi vpis v sodni register le v primerih, ko sodišče druge stopnje spremeni sklep registrskega sodišča 1.) bodisi tako, da odredi vpis predlaganih sprememb (drugi odstavek 40. člena ZSReg), 2.) bodisi tako, da zavrne zahtevek za vpis v sodni register (tretji odstavek 40. člena ZSReg). V prvem primeru registrsko sodišče opravi vpis v sodni register, v drugem primeru pa vpiše izbris opravljenega vpisa. Smiselno enako postopa tudi v primeru, ko sodišče druge stopnje s sklepom zgolj razveljavi sklep registrskega sodišča o vpisu v sodni register, ne da bi vrnilo zadevo registrskemu sodišču v novo odločanje. Tudi v tem primeru namreč razveljavitveni sklep dejansko pomeni spremembo sklepa registrskega sodišča o vpisu v sodni register. Za nobenega od navedenih sklepov pa v obravnavanem primeru ni šlo, saj je pritožbeno sodišče sklep registrskega sodišča razveljavilo in mu zadevo vrnilo v novo odločanje. Le v primeru, če bi registrsko sodišče pri ponovnem odločanju o zadevi spremenilo svojo odločitev o vpisu v sodni register in predlog za vpis zavrnilo, pa bi temu ustrezno moralo tudi vpisati izbris opravljenega vpisa.

12. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi subjekta vpisa tudi v tem delu ugodilo in izpodbijani sklep v tem delu razveljavilo, ker zanj ni bilo materialnopravne podlage (4. točka 39. člena ZSReg).