Jedro

V sklepu o dedovanju se vsebina volila le opredeli. Pravico zahtevati izpolnitev volila ima volilojemnik od tistega, ki mu je z oporoko naloženo, naj volilo izpolni, na podlagi oporoke in ne na podlagi sklepa o dedovanju.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o dedovanju ugotovilo obseg zapuščine, vrednost čiste zapuščine in višino sodne takse, da je zapustnica zapustila lastnoročno oporoko, s katero je za dediča nepremičnin določila M. in J., katera sta se k dedovanju na podlagi oporoke priglasila, da sta dedinji L. in M. oporoko priznali za veljavno, pri čemer sta dodali, da v primeru, da dediča, ki sta po oporoki podedovala nepremičnine, le-te prodata, zahtevata sorazmeren delež od kupnine prodane nepremičnine, da je glede ostalega premoženja nastopilo zakonito dedovanje, h kateremu so bili poklicani dediči L., M., I. in I., ki so vsi sprejeli zakonite dedne deleže, nakar je razglasilo za dediča na podlagi oporoke M. in J., vsakega do 1/2, za dediče na podlagi zakona pa L., M., M. in J., vsakega do 1/4 zapuščine, ter odredilo vknjižbo lastninske pravice na nepremičninah po sklepu.

Zoper sklep o dedovanju, in sicer v delu, ki se nanaša na oporočno dedodovanje, sta se v roku pritožili dedinji M. in L., ki predlagata, da pritožbeno sodišče sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navajata, da je zapustnica v oporoki jasno zapisala, da se v primeru prodaje nepremičnine mora kupnina razdeliti na vse štiri dediče enako. Vsi dediči so se z oporoko strinjali, pritožiteljici pa sta na razpravi še posebej izjavili, da v primeru prodaje nepremičnine zahtevata sorazmerni delež kupnine. Sodišče je to sicer protokoliralo, vendar ni glede tega ničesar komentiralo in ničesar odločilo. Pritožiteljici sta pričakovali, da bo glede tega dela oporoke primerno zavarovalo njune pravice v primeru eventuelne bodoče prodaje nepremičnine in odredilo tudi vknjižbo prepovedi odtujitve na podedovani nepremičnini v korist pritožiteljic. Oni dve vendar ne moreta kar naprej spremljati stanja v zemljiški knjigi, da bi ugotovili, če je nepremičnina prodana, da bi potem lahko terjali delež kupnine, skladno z oporoko. Menita, da je sodišče kršilo pravila postopka, ko ni v celoti odločilo o predloženi oporoki oziroma napačno uporabilo materialno pravo, ker ni odredilo zemljiškoknjižnih dejanj, na podlagi katerih bi pritožiteljici lahko v primeru bodoče prodaje imeli zagotovitev, da sta s prodajo seznanjeni.

Preostala dediča M. in J. v odgovoru na pritožbo predlagata zavrnitev pritožbe in zavračata pritožbene navedbe pritožnic. Navajata, da iz oporoke ne izhaja, da se predmetni nepremičnini ne bi smeli prodati, zaradi česar ni podlage za vknjižbo prepovedi obremenitve in odtujitve. Pritožnici bosta pač morali vsake toliko časa preveriti stanje nepremičnin v zemljiški knjigi, kar je tudi možno.

Pritožba ni utemeljena.

O prepovedi odtujitve podedovanih nepremičnin ni bilo govora niti v oporoki, niti ob drugi priliki, tako, da sodišče prve stopnje ni imelo podlage, da bi o takšni prepovedi odločalo in jo vneslo v izpodbijani sklep o dedovanju. Zato so pritožbene navedbe v tej smeri neutemeljene. Bosta pač morali pritožnici spremljati zemljiškoknjižno stanje o nepremičninah, če jima morebitna odsvojitev le-teh ne bo zaznal na drug način.

Naklonitev zapustnice pritožnicama v oporoki, da jima v primeru prodaje nepremičnin pripada sorazmerni del kupnine, je obravnavati kot volilo. Glede volila 214. člen Zakona o dedovanju (ZD), ki sicer določa vsebino sklepa o dedovanju, v 6. točki 2. odst. določa, da mora sklep o dedovanju obsegati priimek in ime, poklic in stalno prebivališče osebe, kateri pripada volilo, užitek ali kakšna druga pravica iz zapuščine, z natančnim opisom te pravice. S sklepom se torej ne odloča o pravici do volila in sklep o dedovanju ni izvršilni naslov za izterjavo volila, ki ga zapustnik nameni upravičencu, ampak se v sklepu vsebina volila le opiše. Po 1. odst. 86. člena ZD ima volilojemnik pravico zahtevati izpolnitev volila od tistega, ki mu je z oporoko naloženo, naj volilo izpolni, na podlagi oporoke.

Opredelitev volila v sklepu o dedovanju res ni natančna in v celoti v skladu z zahtevo 6. točke 2. odst. 214. člena ZD, vendar zaradi tega pravice pritožnic niso prikrajšane oziroma okrnjene. Pravico do sorazmernega dela kupnine za nepremičnino, če bo ta prodana, jima namreč ne more pripasti na podlagi sklepa o dedovanju, ampak bosta morali morebitno kupnino izterjati na podlagi oporoke od dedičev nepremičnine, če ta dva ne bosta pripravljena kupnino jima prostovoljno izročiti.

Pritožbeno sodišče je zato, ker zgoraj navedena kršitev 6. točke 2. odst. 214. člena ZD ne vpliva na pravilnost in zakonitost odločitve sodišča prve stopnje, torej kršitve ni moč opredeliti kot bistveno kršitev določb postopka, in ker ni ugotovilo niti kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep o dedovanju sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 163. členom ZD).