Jedro

Izkazana pravica graditi je materialnopravni pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja, pri čemer ne zadošča, da je izkazan le pravni naslov, ampak mora biti pravica graditi izkazana v zadostnem obsegu glede na nameravano gradnjo. V okviru te pravice je treba po stališčih sodne prakse izkazati tudi pravico dostopa do nepremičnine, ki mora biti dejansko mogoč in legalen.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Upravne enote Sežana, št. 351-300/2014-36 z dne 11. 5. 2015 se odpravi in se zadeva vrne navedenemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 285,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

III. Zahtevek družbe A. d.o.o. za povrnitev stroškov tega postopka se zavrne.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno odločbo z dne 11. 5. 2015 (v nadaljevanju izpodbijana odločba) je Upravna enota Sežana investitorju A. d.o.o., ..., izdala gradbeno dovoljenje, s katerim mu je dovolila spremembo namembnosti trgovskega objekta in dela stanovanjske stavbe v gostinski lokal - pizzerijo, v naselju B. na zemljišču s parc. št. 799/4, 799/5 in 799/6, vse k.o. ... Izrek odločbe vsebuje lokacijske podatke, na katere se nanaša gradnja, opis posega ter opis komunalne oskrbe in prometne ureditve. Iz izreka je nadalje razvidno, da je PGD sestavni del dovoljenja; da so bila k predvideni gradnji pridobljena vsa predpisana in za investitorja zavezujoča soglasja; kdaj preneha veljati dovoljenje; kdaj se lahko začne gradnja ter da stroškov postopka ni bilo.

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je prvostopenjski organ po prejemu investitorjeve zahteve za izdajo dovoljenja in njenih dopolnitev preveril, ali so izpolnjeni pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja po določbah 66. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1). Ugotovil je, da je izkazana pravica graditi na parc. št. 799/4, 799/5 in 799/6 k.o. ... Izkazana je tudi pravica graditi komunalni priključek na parc. št. 814/1 k.o. ... ter pravica graditi vodovodni priključek in dostop preko parc. št. 799/9 k.o. ...

3. Nameravana gradnja je predvidena znotraj ureditvenega območja naselja B., ki ga ureja Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih v k.s. Sežana - Občine Sežana (v nadaljevanju PUP). Odmiki so določeni v 14. členu PUP, po katerem morajo biti novi objekti odmaknjeni od parcelne meje najmanj 2 m, za manjši odmik pa si mora investitor pridobiti pisno soglasje lastnikov parcel. Za edini odmik, ki je manjši od 2 m (od zemljišča s parc. št. 799/1 k.o. ...), je investitor pridobil takšno soglasje. Nameravani poseg je skladen z merili za oblikovanje objektov, določenimi v 12. do 24. členu PUP. Po 13. členu PUP mora imeti vsak objekt dovoz z javne ceste širine najmanj 2 m, za kmetije, obrtne delavnice in gospodarska poslopja pa najmanj 3,5 m. V PUP ni predpisana širina dovozne poti v primeru gostinskih objektov. Objekti morajo imeti zagotovljen priključek na javno cesto (29. člen PUP). Iz projektne dokumentacije (v nadaljevanju PGD) je razvidno, da ima objekt zagotovljeno minimalno komunalno oskrbo ter da ima na JV strani zemljišča neposredno iz parc. št. 799/6 k.o. ..., prek zemljišča s parc. št. 799/9 in 814/1 iste k.o., predviden priključek na kategorizirano lokalno cesto minimalne širine 3,0 m. Za mirujoči promet je na parc. št. 799/6 k.o. ..., kjer ima investitor stavbno pravico, predvidenih 7 parkirnih mest. Za nameravani poseg so bila pridobljena vsa predpisana soglasja, med drugim tudi soglasje Občine Sežana, št. 351-145/2014-4 z dne 29. 9. 2014 za priključitev na lokalno cesto.

4. V upravnem postopku je udeležbo kot stranka priglasila Občina Sežana, položaj stranskih udeležencev pa je upravni organ priznal lastnikom nepremičnin v soseščini, med drugim tožnici. Ta je, kot solastnica nepremičnine s parc. št. 794/0 k.o. ..., skupaj z možem C.C., opozorila, da soglasja k nameravani gradnji, ki je v PGD, sama nista podpisala, ampak sta podpisa ponarejena. Ob tem sta soglasje tudi preklicala. V postopku sta izrazila nasprotovanje nameravani gradnji. Med drugim sta ugovarjala, da je dostopna pot preozka, na najožji točki meri v širino samo 2,7 m, na njej ni mogoče srečanje dveh vozil. Zaradi bližine drugega gostinskega lokala (D.) bo dostop do njune hiše bistveno otežen, ravno tako obračanje intervencijskih vozil, pri čemer bi lahko prišlo do poškodovanja njunega zidu. Prvostopenjski organ njunim navedbam in dokaznim predlogom ni sledil. Glede ponarejenega soglasja je navedel, da je po PUP soglasje treba pridobiti za gradnjo v oddaljenosti manj kot 2 m od parcelne meje, iz PGD pa izhaja, da je poseg od tožničine parcele oddaljen znatno več kot 2 m, zato pridobitev njenega soglasja ni pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja. Med investitorjem in Občino Sežana sklenjena služnostna pogodba je bila vpisana v zemljiško knjigo in - ker upravni organ ni bil seznanjen, da bi bila izpodbijana zaradi ničnosti - pomeni ustrezen izkaz pravice graditi. Kar zadeva ugovore glede poteka in širine dovozne poti, je prvostopenjski organ pojasnil, da je vezan na izdano soglasje Občine Sežana za priključitev na lokalno cesto. V izreku soglasja je določeno, da naj dejanska širina priključka znaša vsaj 3,00 m z razširitvijo v območju bankine pod kotom 45°, in skladno s tem je v PGD prikazan dostop, ki je v najožjem delu širok 3,00 m. Sicer pa v PUP širina dostopa na javno pot za gostinski objekt ni predpisana. Prvostopenjski organ še poudari, da se v postopku izdaje gradbenega dovoljenja presoja ustreznost oziroma zakonitost gradnje, kot je prikazana v vlogi in v predloženi dokumentaciji, ne pa na podlagi dejanskega stanja v naravi.

5. Zoper izpodbijano odločbo je tožnica vložila pritožbo, ki jo je drugostopenjski organ z odločbo z dne 31. 7. 2015 zavrnil in ob tem odločil še o stroških pritožbenega postopka: zavrnil je zahtevo tožnice za povrnitev stroškov pritožbe in ji naložil, da investitorju plača odmerjene stroške odgovora na pritožbo s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Kot izhaja iz obrazložitve drugostopenjske odločbe, je organ prve stopnje pravilno ugotovil, da je predlagana sprememba namembnosti dela objekta dopustna in da so za gradnjo izpolnjeni vsi pogoji, določeni v 66. členu ZGO-1 in PUP, ter zato izdal gradbeno dovoljenje. Drugostopenjski organ je dolžan preizkusiti le tiste ugovore stranskega udeleženca, ki so relevantni z vidika varovanja njegovih pravnih interesov. Tožnica lahko kot solastnica zemljišča s parc. št. 794/0 k.o. ... uspe le z ugovori, s katerimi ščiti navedeno nepremičnino. Po navedenem drugostopenjski organ zavrne njen pritožbeni ugovor glede investitorjeve pravice graditi in navedbe, da je dovoz oziroma dostop preozek, da ni izpolnjen pogoj prometne pretočnosti po 25. členu PUP, ugovore glede soglasja Občine Sežana za priključitev na javno cesto ter očitek, da je prvostopenjski organ neupravičeno zavrnil dokaz z ogledom in imenovanjem izvedenca.

6. Tožnica se s sprejeto odločitvijo ne strinja ter vlaga tožbo v upravnem sporu iz razlogov bistvenih kršitev določb postopka, zmotne uporabe materialnega prava in nepravilne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da je bila v zvezi z nepremičnino s parc. št. 799/9 k.o. ..., med Občino Sežana kot lastnico in služnostno zavezanko ter E.E., kot lastnico gospodujočega zemljišča s parc. št. 799/6 k.o. ..., sklenjena pogodba o ustanovitvi služnosti z izključnim namenom, da se služnostnemu upravičencu olajša pridobitev gradbenega dovoljenja. Nepremičnina s parc. št. 799/9 v naravi predstavlja ozko vaško pot, ki ne zagotavlja srečanja dveh vozil, kaj šele pretočnosti intervencijskih vozil, ki jo predpostavlja 25. člen PUP. Do nepremičnin, ki so predmet dovoljenja, je mogoče dostopati po bistveno krajši poti, ki vodi neposredno z regionalne ceste, tako da to ne bi oviralo prometa, pretočnosti vozil in ne na zakon oprtih pravnih koristi tožnice. Občina Sežana je investitorju izdala soglasje za priključitev na lokalno cesto z dne 29. 9. 2014. Tožničino nasprotovanje je bilo zavrnjeno s pojasnilom, da PUP ne predpisuje širine dovozne poti za gostinske lokale, kar pa še ne dopušča sklepanja, da je prevoz po predvideni vaški poti dejansko mogoč. Zato bi upravni organ moral presoditi skladnost soglasja z veljavnimi predpisi. Ob pregledu spisa je tožnica ugotovila, da se v njem nahaja soglasje k nameravani gradnji, na katerem je investitor ponaredil njen podpis. Glede obrazložitve drugostopenjskega organa, da lahko tožnica v postopku varuje le svoj pravni interes, ne pa javne koristi, opozarja, da ta dva vidika prepletata. Izpodbijana odločitev uvaja nov prometni režim na ozki vaški poti, ki pomeni edini dostop do nepremičnine tožnice, ter s tem posega v njen pravni položaj. Tožnica, upoštevaje popravo tožbe, sodišču predlaga, da izpodbijano prvostopenjsko odločbo odpravi, razveljavi pa naj tudi odločbo organa druge stopnje ter toženki naloži, da tožnici povrne vse stroške tega postopka, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila.

7. V nadaljnji vlogi tožnica izpostavlja odločbo Ustavnega sodišča RS, št. Up-741/12-21 z dne 2. 7. 2015, ki se nanaša na zadevo, v kateri je upravno sodišče tožnikoma odreklo pravno varstvo z utemeljitvijo, da se njune navedbe nanašajo le na zaščito javne koristi. Iz obrazložitve Ustavnega sodišča izhaja, da lahko določena pravna norma varuje več interesov, tako javni kot tudi zasebne. V konkretni zadevi je vprašanje prometnega režima povezano z javnim interesom, hkrati pa gre pri tem za tožničin na zakonu temelječ zasebni interes, česar upravna organa nista uspela prepoznati. Z zavrnitvijo navedb ter dokaznih predlogov tožnice sta kršila njeno pravico iz 22. člena in prvega odstavka 23. člena Ustave.

8. Toženka je sodišču predložila upravne spise zadeve, na tožbo pa ni odgovorila.

9. Sodišče je na podlagi določb 19. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v postopek pritegnilo še subjekte, ki so v postopku izdaje izpodbijane odločbe sodelovali kot stranke oziroma stranski udeleženci (investitor A. d.o.o., C.C., F.F., G.G., H.H., I.I., J.J., E.E. ter Občina Sežana).

10. Investitor A. d.o.o. v odgovoru na tožbo predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne, tožnici pa naloži, da mu povrne stroške tega postopka s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Tožnica ni lastnica, ampak le solastnica do ½ nepremičnine s parc. št. 794/0 k.o. ... Prav tako ne drži, da je sporna vaška pot asfaltirana in da ne zagotavlja srečanja dveh vozil. V spis je bilo po pomoti predloženo nepodpisano soglasje, za kar se je investitor tožnici opravičil. Sicer pa to za odločitev ni relevantno, saj je bil tožnici priznan status stranske udeleženke in se je postopka tudi udeleževala. Pravno pomembno je le, da tožnica do svoje nepremičnine dejansko dostopa praktično neposredno z glavne ceste, sporno vaško pot prečka le minimalno. V čem naj bi bil prizadet njen konkretni pravni interes, ne pove, pred negativnimi vplivi prehoda, vožnje in podobnega pa se je zavarovala z zidom.

11. C.C. v odgovoru na tožbo navaja, da je odprava izpodbijane odločbe tudi v njegovem interesu.

12. Tožnica navedbe investitorja v celoti prereka. V spis ni bilo vloženo nepodpisano soglasje, temveč soglasje s ponarejenima podpisoma tožnice in njenega moža. Položaj solastnice tožnici daje enake pravice, kot če bi bila izključna lastnica nepremičnine. Ni bistveno, koliko sporne vaške poti uporablja, ampak da jo dejansko uporablja in da je to edini dostop do njene nepremičnine, ki bo v primeru priključitve gostov pizzerije na lokalno cesto zaradi bližnjega parkirnega prostora druge gostilne bistveno oviran oziroma in lahko tudi življenjsko nevaren. V primernost širine dovozne poti ter njeno varnost sta dvomila (zapisnik o ustni obravnavi z dne 24. 3. 2015) tudi Občina Sežana in celo sam prvostopenjski organ, čeprav je nato zaključil, da PUP širine dovozne poti za gostinske lokale ne določa. Ni jasno, zakaj se sploh določa nov dostop, če investitor in družina njegove odgovorne osebe že več kot 10 let uporabljajo primernejši dostop preko parc. št. 799/1 k.o. ... Vse zatrjevane okoliščine imajo neposreden vpliv na izvrševanje lastninske pravice tožnice. Ureditev prometnega režima je sicer pretežno v javnem interesu, vendar 22. in 25. člen PUP varujeta tudi zasebne interese oseb, ki bi lahko bile neutemeljeno prizadete z obravnavano gradnjo. Tožnica še opozarja, da se je sprememba namembnosti zgodila že pred izdajo izpodbijanega dovoljenja, upravni organ pa je opustil s tem povezana dolžna ravnanja, kar dodatno dokazuje njegovo protipravno ravnanje v tem postopku.

13. Stranki z interesom E.E. in I.I., ki je hkrati zakoniti zastopnik investitorja A. d.o.o., tožnici odgovarjata, da bi sporno pot, ki ni asfaltirana, asfaltiral investitor sam, če bi občina to dovolila. Pot preko parc. št. 799/9 k.o. ... je edini dostop do parc. št. 799/6 iste k.o. in se za ta namen uporablja že več kot 50 let. S strani tožnice predlagani dostop preko parc. št. 799/3 k.o. ... ni mogoč, saj lastnik ne želi prodati le dela te nepremičnine, ki jo tudi sicer potrebuje za gradnjo hiše. Ne drži, da je do spremembe namembnosti prišlo že pred izdajo izpodbijanega gradbenega dovoljenja. Izvajala so se samo vzdrževalna dela in namestila notranja oprema, ki pa se uporablja za zasebne namene.

K I. točki izreka:

14. Tožba je utemeljena.

15. Z izpodbijano odločbo je bilo investitorju izdano gradbeno dovoljenje, s katerim je dovoljena sprememba namembnosti trgovskega objekta in dela stanovanjske stavbe v gostinski lokal - pizzerijo, v naselju B. na nepremičninah s parc. št. 799/4, 799/5 in 799/6, vse k.o. ... Za tožnico, ki je imela v postopku izdaje izpodbijane odločbe položaj stranske udeleženke kot solastnica nepremičnine s parc. št. 794/0 k.o. ..., je glede na podane tožbene ugovore sporen predvsem dostop do gradnje, ki je predmet izpodbijanega dovoljenja, predviden preko parc. št. 799/9 k.o. ... v lasti Občine Sežana, ki neposredno meji na tožničino nepremičnino. Ta dostop naj bi bil zagotovljen na podlagi pogodbe o ustanovitvi služnosti, sklenjene z Občino Sežana izključno zaradi izdaje gradbenega dovoljenja. Tožnica, ki je v tej zvezi v upravnem postopku opozorila na neizkazanost investitorjeve pravice graditi, utemeljuje, da bo zaradi bistveno spremenjenega prometnega režima ovirana v izvrševanju svoje lastninske pravice. Opozarja, da (pre)ozka vaška pot, ki je obenem edini dostop do njene nepremičnine, tudi ne zagotavlja pogoja pretočnosti intervencijskih oziroma komunalnih vozil, določenega v 25. členu PUP.

16. Kot izhaja iz določb prvega odstavka 66. člena ZGO-1, mora pristojni organ pred izdajo gradbenega dovoljenja ugotoviti med drugim, da je projekt izdelan v skladu s prostorskim aktom, da so k predvideni gradnji pridobljena vsa predpisana soglasja, da ima investitor pravico graditi ter da iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja izhaja, da bo zagotovljena minimalna komunalna oskrba objekta (ki v skladu z določbami drugega odstavka istega člena vključuje tudi dostop do javne ceste), če se gradi nov objekt ali če se objekt prizidava, nadzidava ali rekonstruira tako, da se spremenijo osnovni parametri obstoječih priključkov oziroma se povečujejo zahteve v zvezi njegovo komunalno oskrbo.

17. Za dokazilo o pravici graditi velja izpisek iz zemljiške knjige, iz katerega izhaja, da ima investitor na določeni nepremičnini lastninsko ali kakšno drugo stvarno oziroma obligacijsko pravico, ki mu omogoča gradnjo oziroma izvajanje del na takšni nepremičnini, nadalje, notarsko overjena pogodba z dokazilom o vložitvi predloga za vpis pogodbe o pridobitvi lastninske ali kakšne druge stvarne oziroma obligacijske pravice na določeni nepremičnini v zemljiško knjigo, ki investitorju dovoljuje gradnjo oziroma izvajanje del na takšni nepremičnini, pravnomočna sodna ali upravna odločba, ki izkazuje pravico graditi oziroma izvajati dela na nepremičnini, ali druga listina, ki v skladu z zakonom izkazuje pravico graditi oziroma izvajati dela na določeni nepremičnini (prvi odstavek 56. člena ZGO-1).

18. Izkazana pravica graditi je materialnopravni pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja, pri čemer ne zadošča, da je izkazan le pravni naslov, ampak mora biti pravica graditi izkazana v zadostnem obsegu glede na nameravano gradnjo. V okviru te pravice je treba po stališčih sodne prakse izkazati tudi pravico dostopa do nepremičnine, ki mora biti dejansko mogoč in legalen (sodba Vrhovnega sodišča, št. X Ips 21/2012 z dne 13. 12. 2012). Dostop do javne ceste pa je tudi v okviru pogoja zagotovljene minimalne komunalne oskrbe objekta predpisani materialnopravni pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja.

19. V obravnavanem primeru je bila investitorju z izdanim gradbenim dovoljenjem dovoljena sprememba namembnosti trgovskega objekta in dela stanovanjske stavbe v gostinski lokal, ki se nanaša na tri nepremičnine, to je nepremičnine s parc. št. 799/4, 799/5 in 799/6, vse k.o. ... Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je pravica graditi na zemljišču s parc. št. 799/4 k.o. ... izkazana z vpisano lastninsko pravico v zemljiški knjigi, pravica graditi na nepremičninah s parc. št. 799/5 in 799/6 k.o. ... pa z vpisano stavbno pravico v zemljiški knjigi. Z notarsko overjeno pogodbo z dne 9. 12. 2014 in aneksom z dne 2. 2. 2015, sklenjenima z Občino Sežana, je izkazana pravica graditi komunalni priključek na zemljišču s parc. št. 814/1 k.o. ... Pravica graditi vodovodni priključek in dostop preko parc. št. 799/9 k.o. ... pa je izkazana z vknjiženo stvarno služnostno pravico v zemljiški knjigi na podlagi notarsko overjene služnostne pogodbe, št. OV-18/2015 z dne 8. 1. 2015. 20. Vendar pa sodišče navedenih ugotovitev upravnega organa, da ima investitor izkazano pravico graditi v smislu pravice dostopa do vseh treh nepremičnin, ki so predmet izdanega gradbenega dovoljenja (zlasti tudi parc. št. 799/4 k.o. ...), glede na skope razloge, ki so v tem pogledu navedeni v izpodbijani odločbi, ter podatke in listine predloženih upravnih spisov ne more preveriti oziroma potrditi kot pravilnih. V tej zvezi pripominja, da je mogoče iz listin v spisih razbrati, da ima investitor, ki je lastnik nepremičnine s parc. št. 799/4 k.o. ..., na nepremičninah s parc. št. 799/5 in 799/6 k.o. ..., ki sta last E.E., stavbno pravico, ki obsega (le) upravičenje za izgradnjo dveh sanitarij in garderob, ureditev parkirišča, čistilne naprave in ponikovalnice ter izgradnjo, postavitev in obratovanje elektro priključka ter vodovodnega priključka in TK priključka za dobo 20 let. Pogodba o ustanovitvi služnosti, na katero se glede dostopa sklicuje prvostopenjski organ, je bila sklenjena med Občino Sežana kot lastnico nepremičnine parc. št. 799/9 k.o. ... in obenem služnostno zavezanko ter E.E. kot služnostno upravičenko. Na podlagi te pogodbe se je v zemljiško knjigo vknjižila služnostna pravica hoje in vožnje s prevoznimi sredstvi za dostop po delu parc. št. 799/9 k.o. ... v korist vsakokratnega lastnika gospodujočega zemljišča (le za) parc. št. 799/6 k.o. ... Pri čemer je iz listin v spisu razbrati, da je lastnica gospodujoče nepremičnine parc. št. 799/6 k.o. ... E.E. in ne investitor.

21. Glede na tožbene ugovore, ki se nanašajo na soglasje Občine Sežana za priključitev na javno cesto z dne 29. 9. 2014, sodišče dodaja, da upravni organ v postopku izdaje gradbenega dovoljenja preveri, ali so pridobljena vsa predpisana soglasja, ne presoja pa njihove zakonitosti (prim. sklep Vrhovnega sodišča, št. X Ips 277/2013 z dne 23. 10. 2014). Tožnica zato v postopku izdaje gradbenega dovoljenja ne more uspeti z ugovorom, da bi moral prvostopenjski organ soglasje za priključitev na lokalno cesto odpraviti oziroma presoditi njegovo skladnost z veljavnimi predpisi. Vendar pa iz vsebine izreka konkretnega soglasja izhaja, da je dano ob izpolnjevanju določenih pogojev, med katerimi je tudi pogoj, da ima investitor na parc. št. 799/9 k.o. ... izkazano pravico gradnje/dostopa. Kolikor ta pravica ni izkazana, tudi navedeno soglasje ne učinkuje (tako smiselno to sodišče v sodbi, št. I U 459/2011 z dne 10. 5. 2012).

22. Ker že glede na navedeno sodišče ne more preveriti oziroma kot pravilnega potrditi zaključka obeh upravnih organov, da so izpolnjeni vsi materialnopravni pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja iz prvega odstavka 66. člena ZGO-1, je na podlagi 3. in 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo, izpodbijano prvostopenjsko odločbo odpravilo ter v skladu s tretjim odstavkom istega člena ZUS-1 zadevo vrnilo v ponovni postopek organu prve stopnje. Glede na razloge, iz katerih se zadeva vrača v ponovni postopek, je sodišče odločilo na nejavni seji. V ponovnem postopku bo moral upravni organ predvsem ponovno preveriti ter (z dejanskega in pravnega vidika) obrazložiti, ali je izkazana investitorjeva pravica dostopa do vseh treh nepremičnin, ki so predmet gradbenega dovoljenja, in s tem njegova pravica graditi. Gradbeno dovoljenje se namreč lahko izda le, če so izpolnjeni vsi na zakonu temelječi pogoji za njegovo izdajo.

23. Sodišče sicer glede na tožbene ugovore in razloge drugostopenjskega organa dodaja, da stranski udeleženec v postopku izdaje gradbenega dovoljenja lahko varuje pravice in pravne koristi, ki temeljijo na materialnih predpisih, ki jih mora pri odločanju uporabiti upravni organ: na ZGO-1, prostorskem aktu (PUP) oziroma drugem predpisu, ki ureja postopek izdaje gradbenega dovoljenja. Ustavno sodišče je v odločbi, št. Up-741/12-21 z dne 2. 7. 2015 (Uradni list RS, št. 69/15), na katero se sklicuje tožnica, razširilo pred tem uveljavljena stališča sodne prakse. Iz navedene odločbe izhaja, da je pravno upoštevni interes posameznika podan, če se nanaša na določen omejen krog subjektov, ki se glede možne prizadetosti z odločitvijo upravnega organa razlikujejo od drugih, če bo z odločitvijo upravnega organa, izdano v konkretnem postopku, ta interes lahko neposredno prizadet ter če obstaja pravna norma, na katero lahko ti subjekti oprejo svoje predloge in zahtevke in ki jo mora pri svojem odločanju v konkretni zadevi upravni organ upoštevati. Z gradbenim dovoljenjem se s pravnim učinkom za posamezen primer preverja, ali so prostorski izvedbeni pogoji, določeni v PGD, skladni s prostorskim aktom. Zato je od vsebine posamezne norme prostorskega akta odvisno, ali je utemeljen pravni interes določene osebe. V tem smislu bo moral upravni organ, če bo ugotovil, da so sicer izpolnjeni predhodno izpostavljeni zakonski pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja, presoditi tudi ugovore, s katerimi tožnica uveljavlja, da niso bile upoštevane posamezne določbe PUP, ki varujejo ne le javno korist, ampak tudi njen zasebni interes. Za to presojo pa je lahko pomembno tudi, na kakšni pravni podlagi in v kakšnem obsegu tožnica uporablja nepremičnino parc. št. 799/9 k.o. ...

24. V zvezi z ugovori tožnice, da so bili v upravnem postopku neutemeljeno zavrnjeni njeni dokazni predlogi za ogled in za postavitev izvedenca ustrezne stroke, sodišče izpostavlja, da je po določbi prvega odstavka 65. člena ZGO-1 oseba, ki nasprotuje nameravani gradnji, tista, ki mora za svoje trditve predložiti dokaze, in sicer mora predložiti takšne dokaze, ki ustrezajo naravi postopka izdaje gradbenega dovoljenja, v katerem se dopustnost gradnje presoja predvsem glede na predloženo dokumentacijo in relevantne predpise (sklep Vrhovnega sodišča, št. X Ips 164/2012 z dne 14. 6. 2012). Tega bremena ne more preložiti na upravni organ ali drugo stranko postopka.

25. Razloge, zaradi na odločitev v obravnavanem postopku ne morejo vplivati navedbe tožnice, da je investitor ponaredil njen podpis in podpis njenega moža na soglasju k nameravani gradnji, ki so sicer lahko relevantne za druge postopke, je pravilno pojasnil že prvostopenjski organ (glej zlasti str. 13 izpodbijane odločbe). Na te razloge se sodišče sklicuje in jih na podlagi drugega odstavka 71. člena ZUS-1 ne ponavlja, ampak le še dodaja, da je bilo tožnici nato omogočeno polno sodelovanje v postopku. Iz navedenega razloga njene pravice v postopku niso bile v ničemer kršene. Enako velja za sklicevanje tožnice na dejstvo, da naj bi se sprememba namembnosti objekta zgodila že pred izdajo gradbenega dovoljenja, na katero je prav tako primerno odgovoril že prvostopenjski organ.

26. Tožnica je s tožbo zahtevala tudi razveljavitev drugostopenjske odločbe, s katero je bilo odločeno o njeni pritožbi zoper izpodbijano odločbo in stroških pritožbenega postopka. V zvezi s tem sodišče pojasnjuje, da se v primeru odločitve, kot je sprejeta s I. točko izreka te sodbe, zadeva vrne v stanje, v katerem je bila, preden je bila izdana odpravljena prvostopenjska odločba in vsi nadaljnji v tem postopku izdani akti, torej v stanje, kot je obstajalo, preden je bilo odločeno o stvari in tudi stroških upravnega (tudi pritožbenega) postopka. Z odpravo izpodbijane odločbe in vrnitvijo zadeve v ponovni postopek prvostopenjskemu organu po samem zakonu preneha veljati tudi drugostopenjska odločba, ki vsebuje odločitev o zavrnitvi pritožbe in akcesorno odločitev o stroških pritožbenega postopka. Takšno stališče je jasno zavzelo Vrhovno sodišče v sklepu, št. X Ips 2/2014 z dne 23. 12. 2015. Glede na navedeno ni podlage, da bi sodišče odpravilo oziroma razveljavilo tudi drugostopenjsko odločbo o pritožbi, odločanje o stroških v zvezi s to pritožbo pa je stvar ponovnega upravnega postopka.

K II. točki izreka:

27. Izrek o stroških postopka, ki jih mora toženka povrniti tožnici, temelji na določbi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri je tožnik, ki je v upravnem sporu uspel, glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu, upravičen do povračila stroškov v pavšalnem znesku, skladno s Pravilnikom o povračilu stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Tožnica je s tožbo uspela, v postopku jo je zastopala odvetnica, zadeva pa je bila rešena na seji, zato ji je sodišče, skladno z določbo drugega odstavka 3. člena Pravilnika, priznalo stroške v višini 285,00 EUR. Odvetnica tožnice DDV v zahtevi za povrnitev stroškov ni uveljavljala, zato ji ga sodišče ni priznalo (prim. sklep Vrhovnega sodišča RS, št. I Up 120/2014 z dne 25. 9. 2014). Za tožbo plačano sodno takso pa bo tožnici vrnilo sodišče po uradni dolžnosti (37. člen Zakona o sodnih taksah in opomba 6.1.c taksne tarife tega zakona).

K III. točki izreka:

28. Odločitev o zavrnitvi zahtevka A. d.o.o. za povrnitev stroškov postopka temelji na določbah Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 urejajo povrnitev stroškov stranskemu intervenientu (glej sklep Vrhovnega sodišča, št. I Up 276/2013 z dne 21. 11. 2013). Sodišče je ugodilo tožbi tožnice, kar pomeni, da A. d.o.o., ki je zagovarjal odločitev toženke, v postopku ni uspel in zato do povrnitve stroškov, ki jih je uveljavljal v odgovoru na tožbo, na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 ni upravičen.