Jedro

Tožnica ni izpolnila pogoja (vložitev tožbe), zato ji je prenehala pravica do brezplačne pravne pomoči. Če je tožnica po vloženi prošnji za BPP ugotovila, da nima možnosti za uspeh, bi morala organ za brezplačno pravno pomoč, skladno s tretjim odstavkom 41. člena ZBPP pravočasno obvestiti. Ob pravnomočni ugotovitvi, da preneha upravičenost do brezplačne pravne pomoči, čeprav so bile posamezne storitve že izvedene (stroški so nže nastali), bi morala tožnica pravočasno ugovarjati.

Izrek

I.Tožba se zavrne.

II.Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1.Tožena stranka je v izpodbijanem sklepu odločila, da je tožnica dolžna v korist proračuna Republike Slovenije vrniti 81,62 EUR neupravičene prejete brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP), v roku 30 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za prostovoljno izpolnitev dalje do plačila, na račun Okrožnega sodišča v Celju.

2.V obrazložitvi pojasnjuje, da je bila z odločbo Okrožnega sodišča v Celju Bpp 156/2020 z dne 21. 2. 2020 tožnici dodeljena BPP v zvezi z vložitvijo tožbe zaradi vznemirjanja lastninske pravice, in sicer v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v pravdnem postopku pred sodiščem na prvi stopnji od 29. 1. 2020 dalje. Za izvajanje BPP je bila določena odvetnica A. A. iz Šentjurja. Z odločbo Bpp 156/2020 z dne 7. 9. 2020 pa je organ BPP ugotovil prenehanje upravičenosti do BPP tožnici v zvezi z vložitvijo tožbe zaradi vznemirjanja lastninske pravice v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v pravdnem postopku pred sodiščem na prvi stopnji. Navedena odločba je postala pravnomočna 15. 10. 2020. Nadalje je s sklepom Bpp 156/2020 z dne 14. 9. 2020 odvetnici A. A. organ BPP odmeril potrebne izdatke in nagrado za izvajanje BPP v višini 81,62 EUR, ki so bili izplačani 7. 12. 2020. Poudarja, da je tožnica dolžna vrniti BPP na podlagi tretjega in petega odstavka 28. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ker ni izpolnila roka in pravočasno vložila tožbo. Izpostavlja, da je bilo s pravnomočno odločbo z dne 7. 9. 2020 ugotovljeno prenehanje upravičenosti do BPP tožnici, saj ni izpolnila roka določenega v tretjem odstavku 28. člena ZBPP, torej vložila tožbe zaradi vznemirjanja lastninske pravice v roku določenem v odločbi, zato se šteje, da gre za neupravičeno BPP, na kar je bila prosilka tudi opozorjena v tej odločbi, s katero je sodišče ugotovilo prenehanje upravičenosti. Glede na navedeno je dolžna nositi tudi stroške izvajanja BPP, ki so bili izplačani iz proračuna v znesku 81,62 EUR.

3.Tožeča stranka v tožbi izpostavlja, da je bilo mogoče šele z ogledom na kraju samem ugotoviti katera so relevantna dejstva za vložitev tožbe, ter ugotoviti, da ima tožnica z vloženo tožbo minimalne (nične) možnosti za uspeh v postopku. Če bi tožnica vložila tožbo, bi jo zelo verjetno, glede na določila Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), bremenili pravdni stroški nasprotne stranke, ki jih ne bi bila sposobna plačati. Ker tožnici ob vložitvi prošnje za BPP ni bilo znano, katera dejstva so relevantna za končni uspeh, in tega od nje kot laika tudi ni mogoče utemeljeno pričakovati, bi bilo neodgovorno, da bi kljub vnaprejšnjemu vedenju o minimalni ali nični možnosti za uspeh vztrajala pri vložitvi tožbe v postavljenem roku. Odločitev za nevložitev tožbe je tako edina smotrna in pravilna. Meni, da stroški niso bili krivdno povzročeni, ampak je odločitev, da se v določenem roku ne izvede določenega dejanja smotrna za proračunska sredstva, zato je odločitev, da je dolžna povrniti sredstev, v nasprotju za namenom zakona. Obenem je bila tožena stranka o razlogih za to, da tožba ni bila vložena v roku, obveščena na napotnici.

K točki I. Izreka:

4.Tožba ni utemeljena.

5.BPP se lahko dodeli za pravno svetovanje, pravno zastopanje in za druge pravne storitve, določene z zakonom, za vse oblike sodnega varstva pred vsemi sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči v Republiki Sloveniji, pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije in pred vsemi organi, institucijami ali osebami v Republiki Sloveniji, ki so pristojne za izvensodno poravnavanje sporov ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka (prvi odstavek 7. člena ZBPP). Oblike BPP določa 26. člen ZBPP, ki v prvem odstavku določa, da se BPP v isti zadevi lahko dodeli za pravno svetovanje; za sestavo overitev in potrditev listin o pravnih razmerjih, dejstvih in izjavah; za pravno svetovanje in zastopanje za sklenitev izvensodne poravnave; za pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodišči na prvi in drugi stopnji; za pravno svetovanje in zastopanje v zvezi z izrednimi pravnimi sredstvi; za pravno svetovanje in zastopanje v zvezi z ustavno pritožbo; za pravno svetovanje in zastopanje pred mednarodnimi sodišči; za pravno svetovanje in zastopanje pri vložitvi pobude za oceno ustavnosti ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka.

6.BPP se dodeli praviloma v obsegu, kot jo uveljavlja prosilec, in za čas, potreben glede na obliko, ki je bila dodeljena (prvi odstavek 28. člena ZBPP). Tožena stranka lahko določi drugačen obseg posameznih oblik BPP, če oceni, da bo tudi s posameznimi oblikami pravne pomoči dosežen pričakovani rezultat ali določi oziroma omeji vrsto storitev oziroma število ur pravnega svetovanja (prva, druga in tretja alineja drugega odstavka 28. člena ZBPP). Po tretjem odstavku 28. člena ZBPP lahko organ za BPP veže dodelitev brezplačne pravne pomoči na določen rok in pogoj (npr. rok za sklenitev izvensodne poravnave, rok za vložitev tožbe). Po petem odstavku tega člena pa prosilcu, ki ne izpolni roka ali pogoja (med drugim) iz tretjega odstavka, preneha pravica do brezplačne pravne pomoči oziroma se šteje, da gre za neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč, če so stroški že nastali (npr. uporabil je pravni nasvet odvetnika, da je potrebno v določenem roku vložiti tožbo, vendar kljub temu ni dal odvetniku pooblastila za vložitev tožbe, dodeljena pa mu je bila pravna pomoč za postopek na prvi stopnji).

7.V obravnavani zadevi med strankama ni sporno, da je bila tožnici z odločbo z dne 21. 2. 2020 dodeljena redna BPP v zvezi z vložitvijo tožbe zaradi vznemirjanja lastninske pravice v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v pravdnem postopku pred sodiščem na prvi stopnji. Nadalje v zadevi ni sporno, da je z odločbo Bpp 156/2020 z dne 7. 9. 2020 tožena stranka ugotovila prenehanje upravičenosti do BPP tožnici v zvezi z vložitvijo tožbe zaradi vznemirjanja lastninske pravice v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v pravdnem postopku pred sodiščem na prvi stopnji. Navedena odločba je postala pravnomočna 15. 10. 2020. Sporno ni niti, da je s sklepom Bpp 156/2020 z dne 14. 9. 2020 odvetnici A. A. organ BPP odmeril potrebne izdatke in nagrado za izvajanje BPP v višini 81,62 EUR, da so bili ti odvetnici izplačani 7. 12. 2020.

8.V zadevi je bistveno, da je bila z odločbo BPP 156/202 z dne 7. 9. 2020 ugotovljeno, da preneha upravičenost do BPP zaradi vznemirjanja lastninske pravice v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v pravdnem postopku pred sodiščem na prvi stopnji in da je navedena odločba postala pravnomočna. Iz obrazložitve navedene odločbe v 3. točki izhaja, da je organ BPP prejel napotnico, v kateri je pojasnjeno, da tožba ni bila vložena, ker je bilo po preučitvi zadeve ugotovljeno, da je možnost uspeha minimalna, saj nasprotna stranka priposestvovala služnostno pravico. Iz tega razloga je sodišče štelo, da BPP ni bila realizirana, pri čemer organ tudi navaja tretji in peti odstavek 28. člena ZBPP. Prav tako je v tej odločbi ugotovljeno, da tožnica v postavljenem roku do 21. 8. 2020 ni vložila tožbe, kot to zahteva tretji odstavek 28. člena ZBPP, pri čemer je navedeno, da je dejstvo vložitev tožbe bil pogoj za to, da upravičenki za BPP ne preneha pravica do pomoči.

9.Sodišče se sicer strinja s tožnico, da tožnici ob vložitvi vloge za BPP niso bila znana vsa relevantna dejstva glede vložitve tožbe in je tožnica šele po posvetu z odvetnico ugotovila, da nima možnosti za uspeh in tako upravičeno ni vložila tožbe.

10.Vendar bi po tej ugotovitvi morala tožnica toženo stranko obvestiti v skladu s drugim in tretjim odstavkom 41. člena ZBPP, ki določa, da mora upravičenec pristojno strokovno službo za BPP v času od dodelitve BPP do dneva dokončnega obračuna stroškov obveščati o vseh dejstvih in okoliščinah oziroma vseh spremembah, ki vplivajo ali bi vplivale na pravico do BPP ter na obliko, obseg in obdobje prejemanja, in sicer najkasneje v 8 dneh od dneva, ko je zanje zvedel. Nesporno dejstvo v obravnavani zadevi je namreč, da je z odločbo z dne 7. 9. 2020 tožena stranka pravnomočno ugotovila, da preneha upravičenost do BPP zaradi vznemirjanja lastninske pravice v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v pravdnem postopku pred sodiščem na prvi stopnji in da tožnica na to ni reagirala, čeprav je bilo pravno svetovanje v zadevi izvedeno in so tako nastali že stroški svetovanja (ki so bili sicer odmerjeni kasneje). Na pravnomočno odločitev pa je sodišče vezano in v nadaljevanju tudi tožena stranka, ki je v izpodbijanem sklepu odločila o povračilu stroškov. Pri tem je le ugotovila, da je glede na odločbo z dne 7. 9. 2020 šlo za neupravičeno prejeto BPP ter temu ustrezno odmerila stroške, ki sicer za tožnico po višini niso bili sporni.

11.Sodišče je glede na povedano tožbo zavrnilo, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločitve pravilen in zakonit, odločitev pa je pravilna in na zakonu utemeljena (prvi odstavek 63. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

12.Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave v skladu s prvim odstavkom 59. člena ZUS-1, saj med strankami dejansko stanje ni sporno. Sporna je pravilna uporaba materialnega prava.

K II. točki izreka:

13.Odločitev o zavrnitvi stroškovnega zahtevka tožnice temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1.

Zveza:

Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 28, 28/3, 28/5

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.