Jedro

Ali je podana ena od predpostavk (katerakoli) iz 1. točke 3. odst. 112. člena ZPPSL, je treba presojati glede na situacijo, kakršna je bila ob začetku stečajnega postopka.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo ugotovilo, da je cesijska pogodba, ki sta jo sklenili stranki spora dne 7.5.1990, brez pravnega učinka nasproti stečajni masi tožeče stranke in toženi stranki naložilo, da mora stečajni masi tožeče stranke plačati 3.000.000,00 SIT z obrestmi ter ji povrniti pravdne stroške.

Pritožbo tožene stranke je sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

V pravočasni reviziji, v kateri uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava, predlaga tožena stranka revizijskemu sodišču, naj sodbo sodišča druge stopnje spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne.

Revizija je bil vročena Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil in tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Gre za premoženjskopravni spor v situaciji, ko je bil zoper eno od strank spora uveden stečajni postopek. Za odločitev v tem sporu je zato treba uporabiti predpise, ki urejajo premoženjskopravna razmerja, upoštevajoč pri tem še zlasti tiste, ki urejajo ta razmerja v primeru stečaja. Med te pa zakon o računovodstvu ne spada (primerjaj: 1. člen zakona o računovodstvu - Uradni list SFRJ štev. 12/89...61/90). Zato s sklicevanjem nanj tožena stranka z revizijo ne more uspeti.

Predpostavka iz 1. točke 3. odst. 112. člena ZPPSL, ki mora biti izpolnjena za uspešno izpodbijanje, je lahko oškodovanje upnikov ali pa naklanjanje ugodnosti posameznim upnikom. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožena stranka z izpodbijano cesijsko pogodbo prišla v ugodnejši položaj kot drugi upniki (naklanjanje ugodnosti posameznim upnikom) in pravno pravilno obrazložilo, v čem je ta položaj zanjo ugodnejši. Ali je podana ena od predpostavk (katerakoli) iz 1. točke 3. odst. 112. člena ZPPSL, je treba presojati glede na situacijo, kakršna je bila ob začetku stečajnega postopka. Glede na dokaj kratek rok iz 1. odst. 116. člena ZPPSL za vložitev izpodbojne tožbe sicer ta v velikem številu primerov niti ne bi bila možna. Zato ni mogoče upoštevati revizijskega stališča, da bi bilo mogoče ugotoviti oškodovanje upnikov oziroma naklanjanje ugodnosti upnikom šele takrat, če bi stečajni upniki prejeli manj, kot znašajo njihove terjatve. Kako pa bi cesus poravnal svojo obveznost, če ne bi prišlo do cesije, pa za odločitev sploh ni pomembno. Do cesije je prišlo, cesus pa je svojo obveznost cesionarju v celoti poravnal. Za odločitev tudi ni pomembno, zakaj je cesus svojo cedirano terjatev toženi stranki poravnal, niti kaj je toženo stranko vodilo, da je tožeči stranki odobrila posojilo. Za odločitev v sporu je pomembno samo, ali so izpolnjeni pogoji, ki jih zakon določa za uspešno izpodbijanje. Ti pa so, kot sta to ugotovili sodišči prve in druge stopnje. V zvezi z uveljavljanjem novih dejstev v reviziji pa revizijsko sodišče toženo stranko opozarja na 3. odst. 385. člena ZPP.

Glede na navedeno uveljavljani revizijski razlog ni podan. Zato in ker tudi tisti revizijski razlogi, na katere pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti (386. člen ZPP), niso podani, je revizijsko sodišče revizijo tožene stranke na podlagi 393. člena ZPP zavrnilo kot neutemeljeno.