Jedro

Glede na tožbene navedbe sodišče dodaja, da nima nobenega razloga, da bi dvomilo v tožničino življenjsko stisko, vendar pa mora njegova odločitev temeljiti na določbah zakona. Katere okoliščine so po ZBPP pomembne za odločitev v tej zadevi je v izpodbijani odločbi pravilno navedla že toženka, tožnica pa teh navedb v ničemer ne izpodbija oziroma ne navaja nobenih novih dejstev, ki bi jih sodišče pri odločanju lahko upoštevalo in bi pripeljale do drugačne odločitve.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) z dne 23. 7. 2013, dopolnjeno dne 25. 9. 2013. Iz obrazložitve izhaja, da je tožnica prosila za dodelitev BPP v obliki prvega pravnega nasveta, ker je pri Banki ... vzela kredit, ki je bil pri Zavarovalnici ... zavarovan za primer brezposelnosti. Leta 2003 je izgubila zaposlitev, zavarovalnica pa ni izplačala zavarovanega kredita. Toženka ugotavlja, da so tožničini redni povprečni mesečni dohodki v obdobju pred vložitvijo prošnje za BPP znašali več kot dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, kot je določen v prvem odstavku 152. člena Zakona o uravnoteženju javnih financ (v nadaljevanju ZUJF). Tožnica zato ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev BPP iz drugega odstavka 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), toženka pa je glede na navedbe o slabem zdravstvenem stanju preizkusila tudi pogoje za izjemno dodelitev BPP po 22. členu ZBPP. Ta oblika BPP je vezana na upravičene stroške, povezane z zdravljenjem prosilca, ki jih ne krije zdravstveno zavarovanje, so pa potrebni zaradi stopnje invalidnosti ali druge oblike telesne okvare ali duševne motnje. Tožnica kljub pozivu toženki ni predložila nobenih dokazov o takih stroških, zato je toženka njeno prošnjo za dodelitev BPP zavrnila kot neutemeljeno.

Tožnica se z odločitvijo ne strinja in vlaga tožbo, v kateri navaja, da so jo leta 2010 deložirali iz neprofitnega stanovanja na ... Leta 2003 je ostala brez zaposlitve, nove pa ni mogla dobiti, ker se je znašla v evidenci med tujci. Pred upokojitvijo je le dvakrat dobila delo pri javnih delih. Zbolela je na žolču, po operaciji kamnov pa jo je zadel še infarkt. Ravnanje zavoda šest let pred upokojitvijo jo je zaznamovalo do smrti, zato se je odločila, da sproži upravni spor, „kot je določeno v pravnem pouku odločbe o BPP zaradi nepopravljivega zdravstvenega stanja, kar pomeni jemanje zdravil do smrti in stanje življenja upokojenca“. Razlogi za to so neprofitno stanovanje, iz katerega je zaradi brezposelnosti ne bi smeli deložirati, nekritično gledanje na finančno stanje, državljanstvo RS v zvezi z odločbo Bpp 2190/2013, dejstva, da se lahko v arhivih poiščejo dokazi za njene navedbe ter ker ima 63 let in dve leti v nobenem primeru ne more več čakati. Sodišču smiselno predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne organu, ki jo je izdal, v ponovni postopek.

Tožba ni utemeljena.

Sodišče v celoti sprejema razloge, ki jih v obrazložitvi izpodbijane odločbe navaja toženka in iz katerih izhaja, da tožnica zaradi višine svojih dohodkov ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev redne BPP ter da kljub pozivu ni predložila dokazil, iz katere bi izhajala njena upravičenost do izjemne BPP. Sodišče zato v skladu z drugim odstavkom 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) teh razlogov ne navaja ponovno.

Glede na tožbene navedbe sodišče dodaja še, da nima nobenega razloga, da bi dvomilo v tožničino življenjsko stisko, vendar pa mora njegova odločitev temeljiti na določbah zakona. Katere okoliščine so po ZBPP pomembne za odločitev v tej zadevi je v izpodbijani odločbi pravilno navedla že toženka, tožnica pa teh navedb v ničemer ne izpodbija oziroma ne navaja nobenih novih dejstev, ki bi jih sodišče pri odločanju lahko upoštevalo in bi pripeljale do drugačne odločitve.

Iz navedenih razlogov sodišče ugotavlja, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in utemeljena na zakonu. Zato je v skladu s prvim odstavkom 63. člena ZUS-1 tožbo zavrnilo kot neutemeljeno.