Jedro

Nadomestna vročitev ima učinke osebne vročitve, zato ni mogoče ugoditi zahtevi za vrnitev v prejšnje stanje, saj nadomestna vročitev ni opravičljiv razlog. Odrasla hči obdolženca, ki je prevzela sodbo, je vedela, kje se obdolženi nahaja, in bi ga o sodni pošiljki lahko obvestila oziroma na to opozorila vročevalca.

Izrek

Pritožba obsojenega D. D. se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Ljubljani prošnjo obsojenega D. D. za vrnitev v prejšnje stanje dne 9.9.2005 zavrnilo kot neutemeljeno. Zoper navedeni sklep se je pritožil obsojenec brez navedbe pritožbenih razlogov, smiselno pa zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in predlagal, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in izda sklep o prenehanju pravnomočnosti sodbe. Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožnikove navedbe niso utemeljene, ne glede na to, da je sodbo prejel šele ko se je vrnil iz dopusta, to je 5.9.2005, saj jo je pred tem prevzela njegova polnoletna hči in sicer dne 20.8.2005. Zakon o kazenskem postopku določa, da obdolžencu, ki je iz upravičenih razlogov zamudil rok za pritožbo zoper sodbo dovoli sodišče vrnitev v prejšnje stanje, da vloži pritožbo, če v osmih dneh po prenehanju vzroka, zaradi katerega je zamudil rok vloži prošnjo za vrnitev v prejšnje stanje in obenem z njo tudi napove pritožbo oziroma poda tudi pritožbo. Z zamudo prekluzivnega roka procesni udeleženec izgubi pravico opraviti določeno procesno dejanje, vendar pa zakon izjemoma omogoča obdolžencu, da lahko v nekaterih primerih, če so izpolnjeni predpisani pogoji odpravi posledice zamude z uporabo inštituta vrnitve v prejšnje stanje. Gre za izjemo od pravila prekluzivnosti zakonskih rokov in jo je zato potrebno razlagati ozko. Zakon o kazenskem postopku pa ima tudi določila o vročanju. Tako je v 120. členu določeno, da je treba osebno vročiti sodbo obdolžencu, ki nima zagovornika. V 118. členu pa je določeno, da pisanje, za katero je v tem zakonu določeno, da ga je treba osebno vročiti (sodba obdolžencu) se izroči neposredno naslovniku. Če tistega, kateremu mora biti pisanje osebno vročeno ni tam, kjer naj se vročitev opravi, poizve vročevalec, kdaj in kje bi ga mogel najti, ter mu pusti pri kateri od oseb omenjenih v 119. členu Zakona o kazenskem postopku ali v hišnem predalčku pismeno sporočilo, naj bo določenega dne ob določeni uri v svojem stanovanju ali na svojem delovnem mestu, da sprejme pisanje. Če vročevalec tudi potem ne najde tistega, ki bi mu moral vročiti pisanje, ravna po 1. odstavku 119. člena Zakona o kazenskem postopku, s tem se šteje, da je vročitev opravljena. 119. člen Zakona o kazenskem postopku pa določa takoimenovano nadomestno vročanje, ki se opravi tako, da se pisanje naslovniku, ki ni v stanovanju izroči kateremu od njegovih odraslih družinskih članov, ki je pisanje dolžan sprejeti. Če pa se ugotovi, da je tisti, kateremu bi bilo treba vročiti pisanje odsoten, in da mu zaradi tega osebe (njegovi odrasli družinski člani ne bi mogli pravočasno izročiti) se pisanje vrne z navedbo, kje je odsotni.

Ker je v konkretnem primeru bila opravljena pravilna nadomestna vročitev, česar pritožnik v svoji pritožbi niti ne izpodbija, niso podani pogoji, ki bi opravičevali vrnitev v prejšnje stanje in s tem podaljševanje zakonsko določenega roka. Upravičeni razlog za vrnitev v prejšnje stanje je lahko le takšna okoliščina, na katero obdolženec objektivno ni mogel vplivati, kar pa v konkretnem primeru ni izkazano, saj njegova odrasla hči vročevalca ni opozorila na odsotnost prejemnika pošte, kajti v takšnem primeru bi vročevalec to zabeležil na pisemski pošiljki. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo obsojenca zavrnilo kot neutemeljeno.