Jedro

Zaznambo spora je mogoče utemeljeno zahtevati le proti imetniku vknjižene lastninske pravice.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem (zavrnilnem) delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dovoli se izbris zaznambe zavrnitve vpisa.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na podlagi tožbe zaradi ugotovitve lastninske pravice in izbrisne tožbe z dne 17. 8. 2009 ter potrdila Okrožnega sodišča v Ljubljani, VI Pg 2600/2009, z dne 2. 9. 2009, dovolilo zaznambo spora v korist predlagateljice pri nepremičninah, parc. št. X1, k.o. K., parc. št. X2, in X3, k.o. H., parc. št. Y1, Y2, Y3, Y4, Y5 in Y6, k.o. L. Zavrnilo pa je zaznambo spora pri nepremičnini, parc. št. X4, k.o. K. Zoper zavrnilni del sklepa se pritožuje predlagateljica zaradi zmotne uporabe materialnega prava in napačne ugotovitve dejanskega stanja ter predlaga pritožbenemu sodišču, da izpodbijani sklep spremeni tako, da dovoli zaznambo spora tudi pri nepremičnini, parc. št. X4, k.o. K. V pritožbi pritrjuje, da je pri nepremičnini, parc. št. X4, k.o. K. še vedno vpisana lastninska pravica na S.P., ki pa kot pravna oseba ne obstoja več že od leta 1961. Kmetijsko posestvo P. je bilo na podlagi sklepa Okrožnega gospodarskega sodišča v Ljubljani (ZADR II 133/14 z dne 7. 6. 1961) pripojeno h K. g. z. L., z.o.o, ki je pravni naslednik zemljiškoknjižnega lastnika S.P. Poudarja, da je KGZ L., z.o.o., v odgovoru na tožbo priznala, da je s pripojitvijo posestva P. prevzela vse premoženje tega posestva in postala dejanska lastnica nepremičnine, parc. št. X4, k.o. K.. Ni pravilen zaključek prvostopenjskega sodišča, da ni izpolnjen pogoj iz 3. točke 2. odstavka 148. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1). Po Zakonu o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (ZLNDL) so nepremičnine v družbeni lastnini ali v zemljiški knjigi vpisane kot splošno ljudsko premoženje, postale last imetnika pravice uporabe, to pa je KGZ L., z.o.o.. S pripojitvijo Kmetijskega posestva P. h KGZ L., z.o.o.. je pravna oseba, ki je v zemljiški knjigi še vedno vpisana kot Splošno ljudsko premoženje in je imetnica pravice uporabe na parc. št. X4, k.o. K., prenehala obstajati, spričo česar je postala lastnica te parcele KGZL., z.o.o. Na podlagi ZLNDL in sklepa z dne 17. 6. 1961 bi moralo sodišče šteti za zemljiškoknjižnega lastnika KGZ L., z.o.o., in pri parc. št. X4, k.o. K. dovoliti zaznambo spora.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem zavrnilnem delu preizkusilo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku – ZNP in 120. členom Zakona o zemljiški knjigi – ZZK-1).

Temeljno načelo zemljiškoknjižnega postopka je načelo formalnosti. Zemljiškoknjižno sodišče odloča o pogojih za vpis le na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis, in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi (124. člen ZZK-1). Na podlagi 1. točke 1. odstavka 79. člena ZZK-1 se zaznamba spora o pridobitvi pravice dovoli na podlagi tožbe, vložene proti imetniku vknjižene lastninske pravice, s katero tožnik od sodišča zahteva, da ugotovi obstoj njegove lastninske pravice na nepremičnini na izviren način. Določbe ZZK-1 o zaznambi spora se smiselno uporabljajo tudi za zaznambo izbrisne tožbe. V obravnavanem primeru je predlagateljica vložila izbrisno tožbo in tožbo zaradi ugotovitve lastninske pravice, ki se vodi pri Okrožnem sodišču v Ljubljani pod opr. št. VI Pg 2600/2009 in s katero je v tožbenem zahtevku določila predmet postopka (kot izbrisno tožbo iz 243. člena ZZK-1), ki je podlaga za dovolitev zaznambe spora. Zaznambo spora je mogoče utemeljeno zahtevati le proti imetniku vknjižene lastninske pravice. Vpis je namreč dovoljen, če so izpolnjeni pogoji 148. člena ZZK-1, med drugim, če je vpis dovoljen po stanju zemljiške knjige. Upoštevaje načelo pravdnega prednika (9. člen ZZK-1) je vpis v zemljiški knjigi dopusten samo proti osebi, proti kateri učinkuje listina, ki je podlaga za vpis, in ki je v zemljiški knjigi vpisana kot imetnica pravice, na katero se vpis nanaša. Zaznamba spora je torej dovoljena le pri tistih nepremičninah, ki so last v pravdnem postopku tožene stranke.

Iz podatkov v spisu je razvidno, da je predlagateljica tožbo naperila zoper KGZ L., z.o.o, ki ni zemljiškoknjižna lastnica nepremičnine, parc. št. X4, k.o. K. Po stanju zemljiške knjige je lastninska pravica vknjižena kot Splošno ljudsko premoženje, ki ga upravlja RKG SLO. - L. (državno posestvo P.). Zato je pravilen zaključek prvega sodišča, da predlagateljica ni izkazala obstoja pogojev 148. člena ZZK-1, saj listina, ki je podlaga za vpis, ne učinkuje zoper zemljiškoknjižnega lastnika. Z zaznambo spora predlagateljica torej v konkretnem primeru svojih pravic in interesov ne more uspešno zavarovati.

Četudi bi držale trditve predlagateljice, da je zemljiškoknjižni lastnik prenehal obstajati (leta 1961), ker naj bi bil pripojen h KGZ L., z.o.o., na podlagi sklepa delavskega sveta z dne 16.12.1960 oziroma sklepa ZADR II 133/14 z dne 17. 6. 1961, ne more doseči drugačne odločitve, kot jo je sprejelo sodišče prve stopnje. Brez istočasne vknjižbe lastninske pravice na KGZ L., z.o.o., po uradni dolžnosti ali na predlog predlagateljice na podlagi listine, ki je podlaga za vknjižbo (40. člena ZZK-1), zemljiškoknjižno sodišče ne more dovoliti zaznambe spora. Vpis je, kot že rečeno, mogoče dovoliti le proti osebi, v korist katere je vknjižena ali se hkrati vknjiži pravica, glede katere se bo opravil vpis (150. člen ZZK-1). Tudi s sklicevanjem na določbo 3. člena Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (ZLNDL), pritožnica ne more izpodbiti odločitve prvega sodišča, saj v obravnavani zadevi ne gre za vpis lastninske pravice.

Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani in ker pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo na podlagi 2. točke 3. odstavka 161. člena ZZK-1 zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje ter obenem dovolilo izbris zaznambe zavrnitve vpisa.