Jedro

Tožnica ne more uspeti s pavšalnimi navedbami, da spornih delnic ni hranila za račun A. A., da je pričakovala, da bo s poslom zaslužila, da naj bi šlo za predvideni prevzem B. B. in da bi si lahko denar za preostanek neplačane kupnine, če bo treba, izposodila. Toženka je v izpodbijani odločbi konkretizirano obrazložila, na podlagi katerih okoliščin in zakaj šteje, da je tožnica imetnica spornih delnic v svojem imenu, a za račun A. A. Jasno in nedvoumno je pojasnila, da so bila v času nakupa spornih delnic pričakovanja o izplačilih dividend, pričakovane rasti cene delnic in realizacije kapitalskega dobička, ob upoštevanju pretekle politike izplačevanja dividend, poslovanja B. B. in nakupne cene za delnico ... v višini 145,00 EUR za delnico, nerealna.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

**Dosedanji potek postopka**

1. Z izpodbijano odločbo je toženka ugotovila, da družba A. A. (v nadaljevanju tudi ...) od 28. 11. 2018 dalje brez objave prevzemne ponudbe dosega in presega prevzemni prag v ciljni družbi B. B. d. d., saj ima ob upoštevanju 1. in 2. točke prvega odstavka in četrtega odstavka 6. člena Zakona o prevzemih (ZPre-1) na dan izdaje odločbe 67,60 - odstotni delež glasovalnih pravic v ciljni družbi iz skupaj 78.250 delnic z oznako ..., in sicer poleg A. A., ki je v svojem imenu in za svoj račun imetnik 11.502 delnic oznake ..., so še ostale družbe, navedene v 2. do 8. točki razdelka I izreka izpodbijane odločbe, med katerimi je tudi tožnica, v svojem imenu in za račun A. A. imetniki tam navedenih delnic oznake ..., zaradi česar je za družbo A. A. in posledično tudi za osebe, navedene v 2. do 8. točki razdelka I izreka izpodbijane odločbe, ki so imetniki delnic oznake ... v svojem imenu in za račun A. A., med katerimi je tudi tožnica, nastopila sankcija mirovanja glasovalnih pravic in prepoved uresničevanja glasovalnih pravic do nastopa pravnih dejstev po prvem odstavku 63. člena ZPre-1 (I. točka izreka). V II. točki izreka izpodbijane odločbe je odločila, da se ciljni družbi B. B. d. d. z dnem dokončnosti te odločbe prepove uresničitev glasovalnih pravic tam navedenim osebam, med katerimi je tudi tožnica, in sicer do nastopa pravnih dejstev po prvem odstavku 63. člena ZPre-1. V III. točki izreka izpodbijane odločbe je še odločila, da so tam navedene osebe, med drugim tudi tožnica, dolžne solidarno plačati takso za izdajo izpodbijane odločbe v višini 4.200 EUR.

Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je toženka v predmetnem nadzornem postopku ugotavljala, kako je delničar A. A. pridobival delnice oznake ... in kakšne okoliščine so vodile do obstoječega stanja v delniški knjigi te ciljne družbe, ter posledično, ali je za A. A., ob upoštevanju izračuna glasovalnih pravic po 6. člena ZPre-1, nastopila obveznost objave prevzemne ponudbe po prvem odstavku 12. člena ZPre-1. Poleg tega je preverila tudi okoliščine v zvezi s pridobitvijo delnic oznake ... s strani pravnih in fizičnih oseb, navedenih v 2. do 8. točki razdelka I izreka izpodbijane odločbe, med katerimi je tudi tožnica. Ugotavljala je, ali so te osebe delnice oznake ... pridobile v svojem imenu in za svoj račun ali v svojem imenu in za račun družbe A. A. z namenom, da se A. A. izogne obveznosti objave prevzemne ponudbe po ZPre-1. Toženka je najprej ugotovila, da se z delnicami oznake ... na organiziranem trgu ne trguje, se pa z njimi od 6. 3. 2017 dalje trguje v okviru MTF Ljubljanske borze (SI ENTER). Iz pregleda trgovanja v okviru SI ENTER izhaja, da so se cene delnice v obdobju od 1. 1. 2018 do 22. 3. 2019 gibale od 50,00 EUR v začetku leta 2018 do 110,00 EUR ob koncu pregledanega obdobja, pri čemer je bila najvišja cena, po kateri je bilo sklenjenih nekaj poslov, 135,00 EUR. Cena za delnice je v postopku dokapitalizacije B. B. v letu 2018 znašala 105,00 EUR, v letu 2017 pa 99,00 EUR. Iz notarskih zapisnikov skupščin delničarjev družbe B. B. od leta 2015 do 2018 izhaja, da B. B. v letih od 2015 dalje svojim delničarjem ni izplačala dividend. Toženka je napravila tudi pregled transakcij z delnico ... delničarja A. A. v obdobju od 1. 1. 2018 do dneva izdaje izpodbijane odločbe.

Glede tožnice je toženka ugotovila, da je kot delničarka v B. B. vstopila 28. 11. 2018 z nakupom delnic od A. A. in da pred tem nakupom delnic ni bila delničarka B. B. Prav tako v obdobju od 1. 1. 2009 do 27. 5. 2019 ni izvedla nobene druge transakcije s katerimikoli delnicami, ki so vpisane v centralni register pri KDD. V zvezi s pogodbo med tožnico in A. A. z 28. 11. 2018 je toženka ugotovila, da vsebuje pogodbeno določilo (člen III. pogodbe), po katerem se je kupec zavezal plačati 5 % kupnine, tj. 83.375 EUR v roku dveh mesecev od dneva podpisa pogodbe, preostanek 1.584.125 EUR pa v roku enega leta, šteto od dneva podpisa pogodbe, ter določilo, da če kupec ne plača preostanka kupnine, mora delnice izročiti prodajalcu nazaj, do tedaj plačana kupnina pa v celoti ostane prodajalcu. Prenos delnic na račun kupca je bil dogovorjen za dan 28. 11. 2018, ko je bil tudi izveden in ko še ni bila plačana nobena kupnine ter tudi ni bilo dogovorjeno kakršnokoli zavarovanje za primer neplačila preostanka kupnine. Pogodbeno določilo, da bi morali kupci v primeru neplačila prodajalcu pridobljene delnice v treh delovnih dneh po izteku roka za plačilo vrniti, pa predstavlja nezavarovana tveganje, saj je treba v primeru nevračila delnic sprožiti ustrezne sodne postopke.

Toženka je vpogledala tudi v tožničine finančne podatke in pregledala denarni tok na tožničinih denarnih računih ter ugotovila, da glede na tožničino finančno stanje tožnica ni sposobna financirati preostanka kupnine za predmetne delnice v skupnem znesku 1,6 mio EUR. Iz podatkov med drugim izhaja, da je delež dolgov v financiranju tožnice izjemno visok in znaša kar 88,31 %, kar nedvomno otežuje pridobivanje dolžniških virov financiranja. Na podlagi razpoložljivih podatkov je sposobnost tožnice pridobiti dodatna posojila v takšni višini (plačilo cca 1,6 mio EUR preostale kupnine do 28. 11. 2019) zelo nizka, saj je tožnica že tako prezadolžena, njeni prihodki pa ne sledijo tako visokim odhodkom. Glede na tožničino finančno stanje, njen obseg poslovanja in poslovne rezultate bo tožnica zelo težko pridobila zunanje vire financiranja v višini preostanka kupnine. Toženka izpostavlja tudi, da tožnica predmetno naložbo v delnice oznake ... vodi kot kratkoročno naložbo (torej naj bi jo do konca leta 2019 prodala), kar pomeni, da njeni odgovori o namenu nakupa teh delnic niso prepričljivi.

Tako je toženka zaključila, da glede na finančno stanje tožnice oziroma rezultate njenega poslovanja v zadnjih letih, kot tudi obete za prihodnost, tožnica nima razpoložljivih finančnih sredstev za financiranje nakupa delnic B. B. do 28. 11. 2019 in da so njene možnosti dodatnega zadolževanja minimalne. Pretekli rezultati B. B. ne izkazujejo rezultatov, ki bi obetali realizacijo takih kapitalskih dobičkov in dividendnih donosov, kot naj bi jih pričakovali delničarji, namen A. A. pa je bil, da bi na ta način lahko vplival na bodoče poslovanje hranilnice. Po javno dostopnih podatkih vsaj od leta 2015 delnica B. B. ni izplačevala dividend. Poleg tega so vsi delničarji, ki so navedeni v izpodbijani odločbi, torej tudi tožnica, kupovali delnice oznake ... po ceni 145,00 EUR, to pa je cena, za katero ni videti, da bi bila lahko kmalu presežena in da bi bilo mogoče realizirati pozitivno razliko med nakupno in prodajno ceno. Navedeno skupaj z neprepričljivimi in nelogičnimi odgovori tožnice glede razlogov za nakup delnic oznake ..., predvsem pa okoliščin in načina pridobitve teh delnic kaže na to, da je tožnica imetnica 11.500 delnic oznake ... v svojem imenu, a za račun A. A. Glede na navedeno je toženka ocenila, da je šlo v tem primeru za transakcije, ki so bile izvedene le zato, da bi se pomagalo A. A. izogniti nezakonitemu stanju po Zakonu o bančništvu (ZBan-2) in ZPre-1, pri čemer je na podlagi navedenih okoliščin že od samega začetka transakcij z delnicami oznake ... obstajal upravičen dvom o namenu teh delničarjev, torej tudi tožnice, dejansko poravnati preostanek 95 % kupnine. Izpostavlja, da je bil vzorec izvedbe posla v vseh primerih enak – s pomočjo pravnega zastopnika A. A. Pogodbena določila, tj. da se preknjiži tudi za več kot milijon in pol EUR vrednosti delnic na kupca brez kakršnegakoli plačila in zavarovanja, da je plačilo zgolj 5 % kupnine dogovorjeno čez dva meseca po preknjižbi, preostalih 95 % kupnine pa celo čez eno leto, ni običajna poslovna praksa.

**Povzetek bistvenih navedb v tožbi, odgovoru na tožbo in pripravljalnih vlogah**

2. Tožnica se z navedeno odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da so ugotovitve toženke utemeljene na nelogični verigi zaključkov in povezav, brez kakršnikoli pravih dokazov. Meni, da so dejanske okoliščine, ki jih je ugotovila toženka, napačne in da ne kažejo na to, da ima delnice za račun kogarkoli, saj jih drži le zase.

Navaja, da prodajalec A. A. ni financiral prvega dela kupnine za delnice v višini 5 %, ampak je ta del financirala sama. Denarja za preostanek kupnine ne bo dobila od prodajalca ali kakšne z njim povezane osebe, ampak si ga bo, če bo treba, izposodila. Zato je nesmiselno sklepanje toženke, ali je tožnica finančno sposobna in kaj je bila njena trgovska logika, da se je odločila za ta nakup.

Dalje navaja, da je bila v trenutku, ko se je odločila za nakup delnic B. B., velika verjetnost, da bo prišlo do prevzema, saj se je takrat o tem veliko pisalo v medijih. Pričakovanje in evforija zaradi morebitnega prevzema sta bila velika, zato je bilo tudi veliko zanimanja za nakup delnic. Znano je, da obetajoči prevzem delniške družbe potiska ceno njenih delnic navzgor. Nakupna cena delnic ni vezana na statičen trenutek v času, ko je družba vredna toliko, kolikor ima sredstev, zmanjšano za njene obveznosti, ampak se upošteva tudi potencial, ki ga ima, da bo v prihodnje dobro poslovala.

Meni, da se je tržna cena delnic v novembru 2018 dejansko gibala okoli 145,00 EUR za delnico. To je sicer težko izkazati, ve pa to tožničina direktorica na podlagi zanesljivih informacij. Spomni se, da se je v zvezi s ceno delnice B. B. takrat govorilo celo o ceni 200,00 EUR. Ugotovitev toženke glede cene delnice, ki jo je ugotovila na podlagi trga SI ENTER in cene v dokapitalizaciji, je zato napačna.

Tožnica še navaja, da je ni nihče omejeval pri razpolaganju z delnicami in da so bili pogoji nakupa ugodni. Dejanski učinek je bil, da je tvegala samo sredstva v višini 5 % kupnine, ostalega pa ne. Omejevanje poslovnih odločitev na podlagi izpodbijane odločbe pomeni poseg v pravico do svobodne gospodarske pobude.

Okoliščine, ki jih je ugotovila toženka, ne dajejo podlage, da ima delnice B. B. za račun A. A. Med tožnico in A. A. ni nobenih povezav, nobene prepovedi razpolaganja z delnicami in tudi ne dogovora o delitvi zaslužka ali o tem, da je treba sporne delnice prodati nazaj A. A. Prav tako ni povezave med tožnico in drugimi kupci teh delnic. Da so se prodajali takšni paketi delnic vsem kupcem enako, pa ni nič čudnega, saj je bila ... prodana na podoben način portfeljskim investitorjem.

Glede na navedeno predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo razveljavi in ugotovi, da tožnica ni povezana oseba, ter ji vrne glasovalne pravice, ki izhajajo iz predmetnih delnic.

3. Toženka se v odgovoru na tožbo sklicuje na razloge izpodbijane odločbe in odgovarja na tožbene navedbe, ki jih prereka. Dodaja, da je na podlagi javno objavljenih letnih poročil tožnice od leta 2015 do 2018 ugotovila, da je tožničina sposobnost financirati tako visok znesek nakupa spornih delnic, minimalna. Tožnica ni predložila nobenega dokazila, na podlagi katerega bi bil mogoč zaključek, da so bile v novembru 2018 dostopne javno objavljene informacije, da se pričakuje objava prevzemne ponudbe za delnice B. B. Navaja, da je predlog za imenovanje izvedenca finančne stroke prepozen in neutemeljen. V izpodbijani odločbi namreč ni ugotavljala tržne vrednosti delnice B. B. Ob ugotavljanju okoliščin, vezanih na nakupno ceno delnic oznake ... v višini 145,00 EUR, je preverila javno dostopne podatke glede cene te delnice in ugotovila, da je bila nakupna cena bistveno višja, kot je bila po javno dostopnih podatkih nakupna cena delnice oznake ... Predmetni nadzorni postopek ni temeljil na ugotavljanju povezav med kupci delnic, ampak na tem, da imajo kupci te delnice v svojem imenu, a za račun A. A. Primerjava prodaje spornih delnic s prodajo delnic C. C. pomeni primerjavo neprimerljivega. Predlaga, naj sodišče tožbo zavrne.

4. Sodišče je tožbo poslalo v odgovor tudi stranki z interesom B. B. d. d., ki na tožbo ni odgovorila.

5. Toženka je v prvi pripravljalni vlogi navedla, da je tožnica 17. 10. 2019 prenesla 11.500 delnic oznake ... na družbo A. A. in da od tega dne dalje ni več imetnica teh delnic. Glede na to predlaga, naj sodišče izpodbojno tožbo zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavrže. 6. Tožnica v prvi pripravljalni vlogi navaja, da je odstopila od kupoprodajne pogodbe z dne 28. 11. 2018 in A. A. vrnila vseh 11.500 delnic ..., tako da od 17. 10. 2019 ni več imetnica teh delnic. Glede na to v zvezi s I. in II. točko izreka izpodbijane odločbe spreminja tožbo v ugotovitveno in pojasnjuje svoj pravni interes zanjo.

Navaja, da je izpodbijana odločba lahko podlaga za izrek sankcij za prekršek, da bo odločitev naslovnega sodišča vplivala na odločanje sodišča o zakonitosti odredbe Banke Slovenije ter da je izpodbijana odločba vplivala tudi na vrednost delnice ... na trgu, na možnost tožnice, da te delnice pod ugodnimi pogoji proda in na njeno odločitev, da je delnice vrnila A. A. Če bo sodišče ugotovilo nezakonitost izpodbijane odločbe, bo lahko vložila tudi odškodninske zahtevke. Poleg tega na 36. skupščini delničarjev B. B. nezakonito ni mogla izvrševati glasovalne pravice, na tej skupščini pa so bili sprejeti oziroma zavrnjeni pomembni sklepi, zaradi česar ji je nastala škoda, saj so ti sklepi vplivali na ceno delnice. Z izpodbijano odločbo naložena obveznost plačila upravne takse tudi posega v njeno premoženje. Ob vložitvi tožbe še ni mogla vedeti, ali bo delnice ... primorana vrniti ali ne, saj je zoper odredbo Banke Slovenije vložila pravna sredstva.

Dodaja še, da je napačna ugotovitev toženke, da naj bi tržna vrednost delnice ... konec leta 2018 znašala 98,00 EUR. Vztraja, da cena 145,00 EUR za delnico ni bila pretirana. Prilaga poziv borzne hiše D. D. z dne 10. 10. 2019, iz katerega izhaja, da D. D. v tem trenutku odkupuje delnice ... po ceni 132,00 EUR za delnico, pri čemer je B. B. v letu 2018 poslovala še slabše kot v letu 2017. Predlaga, naj sodišče ugotovi, da je izpodbijana odločba v I. in II. točki izreka nezakonita, v III. točki izreka pa naj jo odpravi. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

7. Toženka v drugi pripravljalni vlogi navaja, da dejstvo, da bo prišlo do prenosa delnic oznake ... na A. A., ne glede na to, da je bil prenos izvršen po vložitvi tožbe, bi moralo in moglo biti tožnici znano že na dan vložitve tožbe. Glede na to nasprotuje spremembi tožbe in meni, da tožnica ni izkazala pravnega interesa za ugotovitveno tožbo.

Dodaja, da tožničina navajanja glede cene delnice oznake ... pomenijo nova dejstva in dokaze, ki bi jih tožnica morala zatrjevati in predlagati že v nadzornem postopku, zato je priložen dopis D. D. z dne 10. 10. 2019 nedopusten in tudi neutemeljen, saj cena za delnico oznake ..., po kateri je družba D. D. „v tem trenutku“ kupovala delnice, ne dokazuje ničesar glede cene delnice oznake ..., po kateri naj bi se te kupovale novembra 2018. Poslovanje B. B. ni bilo takšno, da bi utemeljevalo tako visoko ceno delnice oznake ..., po kateri je tožnica pridobila te delnice. Predlaga, naj sodišče tožbo zavrže oziroma podredno zavrne.

8. Toženka v tretji pripravljalni vlogi pojasnjuje, zakaj meni, da tožnica ni izkazala okoliščin, kako bi se njen pravni položaj izboljšal, če bi uspela z ugotovitvenim zahtevkom.

9. Tožnica v drugi pripravljalni vlogi navaja, da je bila na podlagi učinkov odredbe Banke Slovenije primorana odstopiti od pogodbe s A. A., ker pravna sredstva, ki jih je vložila zoper to odredbo, ne zadržijo obveznosti izpolnitve odredbe, zato ni imela druge izbire, kot da delnice odsvoji, saj bi sicer tvegala ogromne globe. Dejstvo, da bo prišlo do prenosa spornih delnic na A. A., ji ob vložitvi tožbe ni bilo znano, saj sicer sploh ne bi sklenila kupoprodajne pogodbe. V tem primeru je spremenila tožbo le zaradi okoliščin, ki so nastale po vložitvi tožbe, zato se toženka spremembi tožbe ne more upirati. Če sodišče ne bi dovolilo spremembe tožbe, bi prišlo do posega v 23. in 25. člen Ustave RS.

Navaja, da ima pravni interes za ugotovitveno tožbo, saj ji lahko odločitev sodišča izboljša položaj najmanj v delu glede plačila upravne takse, ki posega v njeno premoženje. Poleg tega bo lahko v primeru ugotovitve nezakonitosti izpodbijane odločbe vložila odškodninske zahtevke.

Dodaja, da je toženka zgolj pavšalno navedla, da je tožnica nesposobna financirati nakup tako velike količine delnic v tako visokem znesku. Za delnice bi pridobila kupca in jih prodala, z izkupičkom pa pokrila preostanek kupnine. To bi se uresničilo, če ji ne bi bili izrečeni ukrepi regulatorja.

Poziv D. D. z dne 10. 10. 2019 je bil izdan v oktobru 2019, zato ga v nadzornem postopku ni mogla predložiti. Cena delnic oznake ..., ki jo je v oktobru 2019 določila družba D. D., se ne ujema s ceno delnice oznake ..., ki jo je napravila toženka, pri čemer je bila uspešnost poslovanja B. B. v novembru 2018 boljša kot v oktobru 2019. Zaključki toženke glede cene delnic so narejeni po napačni metodologiji in brez upoštevanja vseh relevantnih dejstev, ki vplivajo na ceno delnic.

**Odločanje po sodnici posameznici**

10. Sodišče je 20. 4. 2021 sprejelo sklep, da o zadevi odloča sodnica posameznica, in sicer iz razloga po tretji alineji drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Stranke postopka sestavi sodišča niso ugovarjale niti pisno pred glavno obravnavo, niti na izrecno vprašanje sodnice na naroku za glavno obravnavo 27. 5. 2021. **Glede udeležbe strank na naroku za glavno obravnavo**

11. Naroka za glavno obravnavo 27. 5. 2021 so se udeležili pooblaščenka tožnice in tožničina zakonita zastopnica ter pooblaščenec toženke, stranka z interesom pa kljub pravilnemu vabljenju ne. Stranki z interesom je bilo vabilo na glavno obravnavo, kot izhaja iz vročilnice v sodnem spisu, pravilno osebno vročeno 23. 4. 2021. **Pravni interes za ugotovitveno tožbo in dopustitev spremembe tožbe**

12. Tožnica je najprej vložila izpodbojno tožbo, nato pa zaradi okoliščine, ker je po vloženi tožbi, 17. 10. 2019, prenesla 11.500 delnic oznake ... na družbo A. A. in zato od tega dne dalje ni več imetnica teh delnic (kar je med strankami nesporno), glede I. in II. točke izreka izpodbijane odločbe spremenila tožbo v ugotovitveno. Toženka je spremembi tožbe nasprotovala in ugovarjala tožničinemu pravnemu interesu za ugotovitveno tožbo.

13. Zakon o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v 6. točki 36. člena določa, da sodišče tožbo zavrže s sklepom, če ugotovi, da upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist. 14. Iz tega sledi, da je tožbo mogoče zavreči (le), če je očitno, da tožeča stranka nima pravnega interesa. Izpodbijana odločba pa po presoji sodišča posega v pravni položaj tožnice, saj določa, da je (med drugim tudi) za tožnico nastopila sankcija mirovanja glasovalnih pravic (prvi odstavek 63. člena ZPre-1) in prepoved uresničevanja glasovalnih pravic, ter tudi tožnici nalaga solidarno plačilo upravne takse za izdajo izpodbijane odločbe. Tožnica je (med drugim) navedla, da je izpodbijana odločba lahko podlaga za prekrškovni postopek, da na 36. skupščini delničarjev B. B. nezakonito ni mogla izvrševati glasovalne pravice, zaradi česar ji je nastala škoda, da bo v primeru ugotovitve nezakonitosti izpodbijane odločbe lahko vložila odškodninske zahtevke in da ji je z izpodbijano odločbo naložena tudi denarna obveznost plačila upravne takse.

15. Glede na to po presoji sodišča tožnici prima facie ni mogoče odreči pravnega interesa za presojo pravilnosti in zakonitosti odločitve. Kolikor toženka nasprotuje spremembi tožbe iz razloga, ker naj bi bile tožnici okoliščine, zaradi katerih je morala prenesti sporne delnice, poznane že od sklenitve kupoprodajne pogodbe z dne 28. 11. 2018 dalje oziroma pred vložitvijo tožbe, tj. v maju ali juniju 2019, pa sodišče dodaja, da je v tem primeru bistveno, kdaj je dejansko prišlo do prenosa spornih delnic in s tem do spremembe njihovega imetnika. Do tega pa je prišlo 17. 10. 2019, tj. po vloženi tožbi (30. 8. 2019), kar je med strankami nesporno. Poleg tega je sodišče tudi presodilo, da je dopustitev spremembe tožbe v obravnavanem primeru smotrna za dokončno ureditev razmerja med strankami, zato je na naroku za glavno obravnavo 27. 5. 2021 na podlagi prvega odstavka 185. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP)1 v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) dovolilo spremembo tožbe v ugotovitveno, kolikor se nanaša na I. in II. točko izreka izpodbijane odločbe.

**Dokazni sklep**

16. Sodišče je na naroku za glavno obravnavo kot dokaz vpogledalo v vse listine upravnega spisa. Izvedlo je tudi dokaz z vpogledom v vse listine sodnega spisa, in sicer: izpodbijano odločbo (A1 spisa), odredbo Banke Slovenije o odsvojitvi delnic z dne 29. 5. 2019 (A2 spisa), sklic 36. skupščine delničarjev B. B. z dne 26. 7. 2019 (A3 spisa), izpis iz spletne strani B. B., iz katerega sta razvidna odstopa članov nadzornega sveta E. E. in dr. F. F. (A4 spisa), sklep Vrhovnega sodišča RS I U 159/2015 z dne 20. 1. 2016 (A5 spisa), poziv borzne hiše D. D. z dne 10. 10. 2019 (A6 spisa), izkaz poslovnega uspeha B. B. s primerjavo med letoma 2017 in 2018 (A7 spisa), pooblastilo (B1 spisa), potrdilo o PDI za pooblaščenko (B2 spisa), vročilnico o vročitvi izpodbijane odločbe tožnici (B3 spisa), izpis transakcij z delnico oznake ... z dne 17. 10. 2019 (B4 spisa), izpis top 50 iz delniške knjige B. B. na dan 17. 10. 2019 (B5 spisa), sklep Upravnega sodišča RS I U 1367/2019-21 z dne 16. 4. 2020 (B6 spisa), pooblastilo (B7 spisa).

17. Dokazna predloga za zaslišanje direktorice tožnice in za postavitev izvedenca finančne oziroma ekonomske stroke je sodišče zavrnilo, ker kot prepozna nista dopustna, saj ju tožnica v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe ni predlagala. Tožnica je bila v pozivu z dne 27. 5. 2019 natančno seznanjena z vsemi pravno relevantnimi dejstvi in okoliščinami, pomembnimi za odločitev v obravnavni zadevi, med drugim tudi s tem, kako in na katerih podlagah je toženka prišla do zaključka, da je bila nakupna cena 145,00 EUR za delnico, po kateri je tožnica kupila sporne delnice, bistveno višja, kot je bila po javno dostopnih podatkih nakupna cena delnice oznake ..., ter da je upoštevaje nakupno ceno za delnice ... v višini 145,00 EUR ter cene, po katerih so se posli sklepali na SI ENTER oziroma cene, kot so bile določene v dokapitalizacijah B. B. v letih 2017 in 2018, nerealno pričakovati rast cene delnic in realizacijo kapitalskega dobička. Prav tako je toženka v pozivu tudi pojasnila, na katerih podlagah je ugotavljala cene delnice oznake ... v obravnavanem obdobju. Po poteku roka za izjavo pa stranka nima pravice navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov, na kar je bila tožnica v pozivu toženke z dne 27. 5. 2019 tudi opozorjena (501. člen Zakon o trgu finančnih instrumentov - ZTFI v zvezi z drugim odstavkom 555. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov - ZTFI-1). Tožnica navedenih dokazov ni predlagala v upravnem postopku in ni izkazala, da tega ni mogla storiti že v postopku pred upravnim organom (52. člen ZUS-1). V postopku sodnega varstva namreč tožnica ne more navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov (511. člen ZTFI v zvezi z drugim odstavkom 555. člena ZTFI-1).

**K točki I. izreka**

18. Tožba ni utemeljena.

19. V zadevi je sporna odločitev, da družba A. A. od 28. 11. 2018 dalje brez objave prevzemne ponudbe dosega in presega prevzemni prag v ciljni družbi B. B.d. d., saj ima ob upoštevanju 1. in 2. točke prvega odstavka in četrtega odstavka 6. člena ZPre-1 na dan izdaje izpodbijane odločbe 67,60 - odstotni delež glasovalnih pravic v ciljni družbi iz skupaj 78.250 delnic z oznako ..., in sicer poleg A. A., ki je v svojem imenu in za svoj račun imetnik 11.502 delnic oznake ..., so še ostale družbe, med katerimi je tudi tožnica, v svojem imenu in za račun A. A. imetniki delnic oznake ..., zaradi česar je za družbo A. A. in posledično (med drugim) tudi za tožnico, ki je imetnica delnic oznake ... v svojem imenu in za račun A. A., nastopila sankcija mirovanja glasovalnih pravic in prepoved uresničevanja glasovalnih pravic do nastopa pravnih dejstev po prvem odstavku 63. člena ZPre-1, ter odločitev, da se ciljni družbi B. B. z dnem dokončnosti izpodbijane odločbe prepove uresničitev glasovalnih pravic osebam, med katerimi je tudi tožnica, in sicer do nastopa pravnih dejstev po prvem odstavku 63. člena ZPre-1. 20. Po 8. točki prvega odstavka 3. člena ZPre-1 je prevzemnik vsaka oseba, ki da, namerava dati ali bi morala dati prevzemno ponudbo pod pogoji in na način, določen s tem zakonom. Skladno s prvim odstavkom 7. člena ZPre-1 je prevzem položaj, ko prevzemnik sam ali skupaj z osebami, ki delujejo usklajeno z njim, doseže prevzemni prag. Če prevzemnik doseže prevzemni prag, je dolžan po določbi 12. člena ZPre-1 dati prevzemno ponudbo.

21. Ugotavljanje deleža glasovalnih pravic posamezne osebe v ciljni družbi je urejeno v 6. členu ZPre-1. Ta v prvem odstavku med drugim določa, da se pri ugotavljanju deleža glasovalnih pravic osebe v ciljni družbi za namen tega zakona upoštevajo glasovalne pravice, ki izhajajo iz: 1. vrednostnih papirjev, katerih zakoniti imetnik je ta oseba v svojem imenu in za svoj račun; 2. vrednostnih papirjev, katerih zakoniti imetnik je druga oseba v svojem imenu in za račun te osebe. Po četrtem odstavku 6. člena ZPre-1 se kot osnova za ugotavljanje deleža glasovalnih pravic upoštevajo: 1. glasovalne pravice iz vseh delnic z glasovalno pravico ciljne družbe, vključno z lastnimi delnicami in delnicami, pri katerih je uresničevanje glasovalne pravice drugih delničarjev omejeno po tem ali drugem zakonu, in 2. glasovalne pravice na podlagi tistih delniških nakupnih opcij ali terminskih pogodb, ki se upoštevajo pri ugotavljanju deleža glasovalnih pravic osebe, katere delež se ugotavlja.

22. Po prvem odstavku 63. člena ZPre-1 prevzemnik, ki je dosegel prevzemni prag oziroma dodatni prevzemni prag, iz vseh delnic z glasovalno pravico ciljne družbe, ki se po 6. členu tega zakona upoštevajo pri ugotavljanju deleža glasovalnih pravic, ne more uresničevati teh pravic, dokler: 1. ne da prevzemne ponudbe v skladu s tem zakonom ali 2. ne odtuji vrednostnih papirjev in delniških nakupnih opcij ali terminskih pogodb, ki niso vsebovane v vrednostnih papirjih, tako da prevzemnega praga oziroma dodatnega prevzemnega praga ne dosega več ali 3. ne odtuji vrednostnih papirjev in delniških nakupnih opcij ali terminskih pogodb, ki niso vsebovane v vrednostnih papirjih, najmanj v višini deleža glasovalnih pravic, zaradi katerega je nastopila obveznost dati prevzemno ponudbo.

23. Kot izhaja iz izpodbijane odločbe, odločitev toženke temelji na ugotovitvi, da so delničarji, med katerimi je tudi tožnica, delnice oznake ... pridobili v svojem imenu, a ne za svoj račun, temveč za račun družbe A. A., zaradi česar se na podlagi prej citirane 2. točke prvega odstavka 6. člena ZPre-1 glasovalne pravice v imetništvu teh delničarjev upoštevajo pri ugotavljanju deleža glasovalnih pravic v B. B. za družbo A. A. To pomeni, da je A. A. na dan izdaje izpodbijane odločbe imetnik 67,60-odstotnega deleža glasovalnih pravic v B. B. iz skupaj 78.250 delnic oznake ..., ta delež pa je pridobil, ne da bi dal prevzemno ponudbo. Zato je za takšno ravnanje nastopila sankcija mirovanja glasovalnih pravic v ciljni družbi, opredeljena v 63. členu ZPre-1, dokler ne nastopijo pravna dejstva, na podlagi katerih sankcija preneha.

24. Glede tožnice je toženka ugotovila, da je vse od pridobitve 11.500 delnic oznake ... njihova imetnica v svojem imenu, a za račun A. A. To je zaključila na podlagi več okoliščin, kot npr.: preteklo netrgovanje tožnice z vrednostnimi papirji; pretekli rezultati poslovanja B. B., ki ne izkazujejo rezultatov, ki bi obetali realizacijo kapitalskih dobičkov in dividendnih donosov; tožničina nezmožnost financiranja naložbe v delnice oznake ...; samo 5 % finančni tok za takojšnjo pridobitev delnic oznake ... in zamik plačila 95 % kupnine za leto dni brez zavarovanja; prenos delnic na tožnico še pred kakršnimkoli plačilom kupnine in brez zavarovanja; okoliščine in način pridobitve spornih delnic; neprepričljiva pojasnila tožnice glede razlogov za nakup delnic in načina poplačila.

25. Po presoji sodišča tožnica ne more uspeti s pavšalnimi navedbami, da spornih delnic ni hranila za račun A. A., da je pričakovala, da bo s poslom zaslužila, da naj bi šlo za predvideni prevzem B. B. in da bi si lahko denar za preostanek neplačane kupnine, če bo treba, izposodila. Toženka je v izpodbijani odločbi konkretizirano obrazložila, na podlagi katerih okoliščin in zakaj šteje, da je tožnica imetnica spornih delnic v svojem imenu, a za račun A. A. Jasno in nedvoumno je pojasnila, da so bila v času nakupa spornih delnic pričakovanja o izplačilih dividend, pričakovane rasti cene delnic in realizacije kapitalskega dobička, ob upoštevanju pretekle politike izplačevanja dividend, poslovanja B. B. in nakupne cene za delnico ... v višini 145,00 EUR za delnico, nerealna. Glede na podatke o preteklem poslovanju B. B. v času nakupov delnic te ciljne družbe naložba ni obetala kapitalskega donosa. Po javno dostopnih informacijah, znanih v času nakupa spornih delnic, ni bilo mogoče zaključiti, da bo objavljena prevzemna ponudba B. B. Poleg tega je toženka tudi ugotovila, da tožnica sporno naložbo v delnice oznake ... vodi kot kratkoročno naložbo, tj. da gre za sredstva, ki jih ima namen držati v posesti manj kot eno leto. Vse navedeno je toženka podkrepila z javno dostopnimi podatki in listinskimi dokazi (letna poročila; letno poročilo B. B. za leto 2017, iz katerega celo izhaja, da je bil donos na kapital negativen, poslovni izid hranilnice pred obdavčitvijo iz rednega poslovanja pa je znašal -3.086.000 EUR; notarski zapisniki skupščin delničarjev B. B. od leta 2015 do 2018, iz katerih izhaja, da B. B. v letih od 2015 dalje svojim delničarjem ni izplačala dividend; sklepi skupščin B. B.; transakcije z delnicami oznake ... na SI ENTER).

26. Toženka se je opredelila tudi do tožničinega finančnega stanja, obsega njenega poslovanja in rezultatov poslovanja v zadnjih letih, podatkov o njenem poslovanju, zadolženosti, sposobnosti financiranja nakupa delnic oznake ..., ter se pri tem oprla na letna poročila za leta 2015, 2016 in 2017, objavljena na AJPES, nerevidirane računovodske izkaze na dan 31. 12. 2018 in predložene bilance stanja. Ugotovitev, kot jih je toženka ugotovila na podlagi navedenih javno dostopnih podatkov in navedla v izpodbijani odločbi, tožnica konkretizirano ne izpodbija. Prav tako ne navaja, da so javno dostopni podatki napačni, oziroma da naj bi iz listin, na katere se sklicuje toženka, izhajale morebitne drugačne ugotovitve, kot jih je toženka navedla v izpodbijani odločbi. Zato tožnica s pavšalnimi navedbami, da naj bi toženka pavšalno navedla, da je bila tožnica nesposobna financirati sporni nakup delnic, ne more uspeti. Toženka je tudi ustrezno pojasnila, da je na podlagi finančnih podatkov sposobnost tožnice pridobiti dodatna posojila v višini cca 1,6 mio EUR preostale kupnine do 28. 11. 2019 zelo nizka, saj je tožnica že tako prezadolžena, njeni prihodki pa ne sledijo tako visokim odhodkom. Tožničina trditev, da je tvegala samo 5 % kupnine, ostalega pa ne, pomeni zgolj pavšalno navedbo, ki v ničemer ne izkazuje, da delnic ... nima za račun A. A. Enako velja tudi za tožbene navedbe, da prodajalec A. A. ni financiral kupnine za sporne delnice v višini 5 % in da denarja za preostanek kupnine tožnica ne bo dobila (ne)posredno od A. A. ali kakšne z njim povezane osebe, temveč da si ga bo izposodila, če bo treba. Tožnica s takim pavšalnim navajanjem ne more izpodbiti obrazloženih ugotovitev toženke, podkrepljenih z listinami in drugimi, prej navedenimi javno dostopnimi podatki, ter vzbuditi objektivnega dvoma v ugotovitve toženke, ki, kot rečeno, temeljijo na javno objavljenih podatkih. Iz istih razlogov je neutemeljen tudi nekonkretiziran tožbeni ugovor, da naj bi izpodbijana odločba predstavljala poseg v pravico do svobodne gospodarske pobude.

27. Toženka je v nadzornem postopku preverjala tudi javne objave, vezane na ceno delnice oznake ... Ugotovila je, da je cena za delnico v postopku dokapitalizacije B. B. v letu 2018 znašala 105,00 EUR, v letu 2017 pa 99,00 EUR, iz pregleda trgovanja v okviru SI ENTER pa izhaja, da so se cene delnice v obdobju od 1. 1. 2018 do 22. 3. 2019 gibale od 50,00 EUR v začetku leta 2018 do 110,00 EUR ob koncu pregledanega obdobja, pri čemer je bila najvišja cena, po kateri je bilo sklenjenih nekaj poslov, 135,00 EUR. Te cene pa so bistveno nižje, kot je v istem obdobju znašala cena, po kateri je delnice odkupila tožnica. Glede na to tožnica z nekonkretiziranimi navedbami, da se je tržna cena delnic v novembru 2018 dejansko gibala okoli 145,00 EUR na delnico in da ta cena za delnico ni bila pretirana, ne more uspešno izpodbiti jasnih pojasnil toženke glede ugotovljene cene delnice, ki so oprte na javno dostopne podatke o cenah delnic. Prav tako tožnica tudi ne priloži dokazila, iz katerega bi izhajalo, da je na primer pred izvedbo spornega nakupa delnic opravila kakšno analizo vrednosti delnice oznake ..., pridobila mnenje oziroma opravila skrbni pregled glede ocenjene vrednosti cene teh delnic ipd. Cene na SI ENTER in cene v dokapitalizacijah B.B. so namreč javno objavljene in znane cene, SI ENTER pa je po pojasnilih toženke MTF, tj. večstranski sistem trgovanja, kot je opredeljen v 29. členu ZTFI-1. Toženka je v predmetnem nadzornem postopku ugotavljala ceno na podlagi javnih podatkov, ki so dostopni vsej zainteresirani javnosti. Poleg tega toženka v izpodbijani odločbi ni ugotavljala tržne vrednosti delnice B. B., ampak je bil namen tega postopka preverjati resničnost navedb posameznega subjekta glede razlogov pridobivanja delnic oznake ..., okoliščin pogodbenega razmerja s A. A. in zmožnosti financiranja teh delnic. Zato bi bil iz tega razloga tudi tožničin dokazni predlog za postavitev izvedenca, ki naj bi ugotovil tržno vrednost delnice v novembru 2018, nerelevanten za odločitev v tej zadevi. Priloženi poziv D. D. z dne 10. 10. 2019, na katerega se sklicuje tožnica, pa ne dokazuje ničesar glede cene delnice oznake ..., po kateri naj bi se te kupovale v relevantnem obdobju, tj. v mesecu novembru 2018, saj gre iz njega razbrati ceno za delnico oznake ..., po kateri je družba D. D. d. d. 10. 10. 2019 (glede na datum, naveden v priloženem pozivu) kupovala te delnice. Zgolj na tej podlagi pa tožnica ne more izpodbiti zaključkov toženke glede cene delnice oznake ... v mesecu novembru 2018, ki temeljijo na podlagi javno dostopnih podatkov (cena delnice oznake ... v dokapitalizaciji B. B., cena delnice na SI ENTER).

28. Sodišče pri tem poudarja, da toženka ugotovitve o tem, da je tožnica vse od pridobitve 11.500 delnic oznake ... njihova imetnica v svojem imenu, a za račun A. A., kot izhaja iz izpodbijane odločbe, ni oprla zgolj na okoliščino enakih kupoprodajnih pogodb, sklenjenih med A. A. in ostalimi delničarji, oziroma na dejstvo, da so se prodajali paketi delnic vsem kupcem enako, temveč je navedeno utemeljila tudi na podlagi drugih okoliščin, kot na primer: preteklo netrgovanje tožnice z vrednostnimi papirji; pretekli rezultati poslovanja B. B.; tožničina nezmožnost financiranja naložbe v delnice oznake ...; samo 5 % finančni tok za takojšnjo pridobitev delnic oznake ... in zamik plačila 95 % kupnine za leto dni brez zavarovanja; prenos delnic na tožnico še pred kakršnimkoli plačilom kupnine in brez zavarovanja; neprepričljiva pojasnila glede razlogov za nakup delnic in načina poplačila. Vsebina kupoprodajnih pogodb in njihova vsebinska enakost je bila namreč le ena od okoliščin, ki skupaj z ostalimi prej navedenimi okoliščinami še dodatno utemeljuje zaključek, da ima tožnica sporne delnice za račun A. A. 29. Tožbene trditve o tem, da tožnica ni povezana s A. A. in drugimi kupci spornih delnic, so pravno nepomembne za odločitev v tej zadevi, saj toženka v predmetnem postopku ni ugotavljala usklajenega delovanja A. A. in ostalih oseb po 8. členu ZPre-1, ampak je ugotavljala delež glasovalnih pravic družbe A. A. v B. B. d.d. skladno z 2. točko prvega odstavka in četrtim odstavkom 6. člena ZPre-1. 30. Ker je sodišče presodilo, da so tožbene navedbe neutemeljene, ugotovilo pa tudi ni kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo zavrnilo kot neutemeljeno.

**K točki II. izreka**

31. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1 Prvi odstavek 185. člena ZPP določa: „Ko je tožba vročena toženi stranki, je za spremembo potrebna njena privolitev; vendar pa lahko sodišče dovoli spremembo, čeprav se tožena stranka temu upira, če misli, da bi bilo to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama. Šteje se, da sprememba tožbe ni smotrna za dokončno ureditev razmerja med strankama, če bi zaradi tega prišlo do spremembe stvarne pristojnosti sodišča.“