Jedro

Proti odločbi sodišča, izdani v nepravdnem postopku zaradi določitve najemnika stanovanja po SZ, revizija ni dovoljena (34. čl. ZNP).

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je odločilo, da predlagatelj postane najemnik tri in pol sobnega stanovanja št. 11 v III. nadstropju hiše, nasprotna udeleženka pa se mora iz stanovanja izseliti v 60-ih dneh (pri čemer je bilo hkrati odločeno, da se predlog nasprotne udeleženke na določitev najemnice stanovanja zavrne). Pritožbo nasprotne udeleženke proti takšni odločitvi je sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno in sklep sodišča prve stopnje potrdilo.

Nasprotna udeleženka vlaga proti sklepu sodišča druge stopnje revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka ter predlaga njegovo spremembo tako, da bo za najemnico stanovanja določena sama. Stanovanjskih potreb predlagateljevega sina v tem postopku ni mogoče upoštevati. Dodeljen je namreč v varstvo, vzgojo in oskrbo materi, pri kateri živi. Predlagateljev boljši gmotni položaj je lahko le podlaga za nasprotno odločitev, kot sta jo sprejeli nižji sodišči. Razlogi izpodbijanega sklepa so tudi nejasni in med seboj v nasprotju, glede ocene izvedenskega mnenja pa v odločilnih postavkah ne temeljijo na podatkih spisa.

Predlagatelj je na revizijo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev, Javni tožilec Republike Slovenije pa se o njej ni izjavil (3. odstavek 390. člena ZPP).

Revizija ni dovoljena.

Predlagatelj je sprožil postopek za določitev najemnika stanovanja v skladu z določbami stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 18/91). Navedeni zakon v svojem 57. členu predvideva situacijo, ko po razvezi zakonske zveze prejšnja zakonca ostaneta v najemniškem stanovanju. Če se ne moreta sporazumeti, kdo od njiju ostane ali postane najemnik, o sporu odloči na zahtevo enega od njiju sodišče v nepravdnem postopku. Izpodbijana sodna odločba je na predlagateljev predlog bila izdana v nepravdnem postopku. Revizijsko sodišče je zato odločalo glede na postavljeni zahtevek v okviru pravil, ki veljajo za nepravdni postopek. V tem obsegu je ugotovilo, da revizija ni dovoljena. Po določbi 34. člena zakona o nepravdnem postopku (Uradni list RS, št. 34/86) revizija v nepravdnem postopku namreč ni dovoljena, razen če zakon ne določa drugače. V 111. členu navedenega zakona je sicer določeno, da je zoper odločbo sodišča druge stopnje, s katero je bilo odločeno o stanovanjski pravici ali pravici do uporabe stanovanja dovoljena revizija. Vendar pa stanovanjski zakon, na katerega podlagi je, kot rečeno, na nižjih stopnjah potekal postopek stanovanjske pravice ne pozna. Stanovanjski spori imajo namreč za podlago lastninskopravna ali najemna razmerja, ki pa imajo le premoženjskopravno naravo. Določilo 111. člena zakona o nepravdnem postopku torej kot izjema za dovoljenost revizije ne prihaja v poštev. Določba 34. člena zakona o nepravdnem postopku pa je načelne narave in ne omogoča široke razlage za dovoljenost revizije v nepravdnem postopku.

Glede na povedano je revizijsko sodišče po določbi 34. člena zakona o nepravdnem postopku in ob uporabi določila 392. člena ZPP (Uradni list SFRJ, št. 4/77 - 27/90 v zvezi s 1. odstavkom ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije - Uradni list RS, št. 1/91-I) revizijo zavrglo kot nedovoljeno.