Jedro

Odlok samotestiranja učencev oziroma pogoja PCT za potrebe izvajanja vzgojno - izobraževalnega programa ne določa več, kar pomeni, da je tožnikom ponovno dovoljeno obiskovanje šole oziroma pouka brez izpolnjevanja pogoja PCT in od 5. 3. 2022 dalje nošenja mask.

Tožniki, ki zahtevajo izdajo začasne odredbe, s katero bi se jim dopustilo obiskovanje pouka brez izpolnjevanja pogoja PCT in nošenja mask, zato ne izkazujejo več pravnega interesa za izdajo začasne odredbe.

Izrek

Predlog za izdajo začasne odredbe se zavrže.

Obrazložitev

_Tožbene navedbe_

1. Tožniki so vložili tožbo zoper dve toženi stranki, in sicer Republiko Slovenijo ter Osnovno šolo A. Sodišče je s sklepom št. U II 6/2022 z dne 26. 1. 2022 zadevo razdružilo tako, da se tožba v delu, v katerem je uperjena zoper Osnovno šolo A. in zahteva za izdajo začasne odredbe zoper njo obravnavata posebej, pod št. II U 34/2022. 2. Tožniki so zoper toženo stranko uveljavljali zahtevek, da je tožena stranka s prepovedjo vstopa v prostore Osnovne šole A. in s prepovedjo obiskovanja pouka v prostorih osnovne šole ter z napotitvijo tožnikov na šolanje na daljavo posegla v človekove pravice in temeljne svoboščine tožnikov. Toženi stranki se prepove nadaljnje poseganje v človekove pravice in temeljne svoboščine tožnikov, s tem, da tožnikom omogoči obiskovanje osnovne šole in pouka v prostorih Osnovne šole A., brez izpolnjevanja pogoja PCT in nošenja mask, z dnem izdaje sodbe.

3. Tožniki v tožbi izpostavljajo, da je na podlagi Odloka o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 (Uradni list RS. št. 174/21 in 177/21 - v nadaljevanju Odlok) za učence osnovne šole za potrebe izvajanja vzgojno-izobraževalnega programa predpisano testiranje s hitrim antigenskim testom (HAG test) za samotestiranje (ki niso nič drugačni od testov za testiranje), pri čemer se samotestiranje opravi v zavodu, pod nadzorom osebe, ki jo določi ravnatelj (prvi odstavek 8. člena Odloka). Za potrebe izvajanja vzgojno-izobraževanega programa so se dolžni testirat trikrat tedensko na virus SARS-CoV-2 zgolj zato, da lahko prisostvujejo pouku, oz. se izobražujejo. Odklonitev soglasja za izvedbo testa ima za posledico popolno prepoved izobraževanja.

4. Tožniki so učenci od tretjega do šestega razreda, stari sedem do enajst let. Mladoletnim tožnikom je bilo z dnem 17. 11. 2021, ko v šoli niso izvedli samotestiranja, saj s strani staršev oziroma zakonitih zastopnikov šoli niso izročili predhodnega pisnega soglasja, začasno prepovedano zbiranje v vzgojno izobraževalnem zavodu in prepovedano zadrževanje v prostorih drugo tožene stranke ter jih je drugo tožena stranka na podlagi sklepa o izvajanju vzgojno izobraževalnega dela na daljavo, ki ga je izdalo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (v nadaljevanju MIZŠ) napotila na izobraževanje na daljavo. Z navedenim ravnanjem je tožena stranka grobo posegla v temeljne človekove pravice tožnikov do šolanja in izobraževanja in jih diskriminirala.

5. Tožnikom je bilo onemogočanje šolanje v prostorih šole, in sicer od 17. 11.2021 do 6. 12. 2021 mld. B. B., do 8. 2. 2022 mld. C. C., do 20. 2. 2022 mld. D. D. in ostalim tožnikom do 23. 2. 2022. 6. Tožena stranka opozarja na prepozno vloženo tožbo. Obvezno testiranje v osnovni šoli, se je namreč pričelo izvajati dne 17. 11. 2021, datum vložitve tožbe pa je 29. 12. 2021, saj je v skladu z določbo 28. člena ZUS-1 potrebno tožbo vložiti v roku 30 dni od vročitve akta. Sicer pa predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

_Predlog za izdajo začasne odredbe in odgovor tožene stranke_

7. Tožniki so hkrati s tožbo vložili tudi predlog za izdajo začasne odredbe in se sklicujejo na podano trditveno podlago v tožbi, da odločbe Odloka, sklepa MIZŠ, navodil MIZŠ in neposredna ustna odredba tožene stranke, s katero je tožnikom prepovedala vstop v šolo in izobraževanje v šoli in so v procesu izobraževanja neenakopravno obravnavani glede na otroke, ki so pri pouku v šoli ter so jim s tem kršene ustavno zagotovljene človekove pravice, še posebej pravica do izobraževanja. Tožniki se sklicujejo na določbo 2. alineje drugega odstavka 272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Tožniki izkazujejo predpostavko, da je začasna odredba v konkretnem primeru nujno potrebna, da se prepreči nastanek težko nadomestljive škode. Tožniki bi se morali do odločitve sodišča samotestirati ob pomoči učiteljev, ki sploh niso pooblaščeni izvajati teste in tudi za to niso usposobljeni. Da je akt Vlade RS, s katerim se neposredno posega v človekove pravice in temeljne svoboščine brez zakonske podlage, hkrati pa isti akt posega v zakonsko dolžnost staršev zagotoviti otroku osnovnošolsko izobraževanje, kar laično pomeni, da vladno Odlok velja nad zakonom, in sicer Zakon o osnovni šoli (v nadaljevanju ZOsn), ki ima temelj v Ustavi RS, kar pa pravno ne vzdrži in je nedopustno. Nesporno je dejstvo, da bi lahko toženi stranki do istega cilje prišli z milejšimi in bolj sorazmernimi ukrepi, tožeče stranke so zaradi prepovedi obiskovanja pouka v šoli prikrajšane tudi za druženje z vrstniki, sošolci. Da je situacija privedla do skrajnosti priča tudi dogajanje na igrišču, ob šoli drugo tožene stranke, ki tožečim strankam ne dovoli, da čez ograjo pozdravijo svoje sošolce, saj otroke, ki so v šoli nemudoma pokličejo vstran od ograje in jim prepovedujejo, da se s tožečimi strankami pogovarjajo. Tožniki se počutijo ponižane in manjvredne, saj so iz okolice povsem izločeni.

8. Tožeče stranke so z začasno odredbo predlagale: 1. tožena stranka je dolžna tožečim strankam dopustiti in omogočiti vstop in izobraževanje v prostorih Osnovne šole A., brez testiranja na COVID-19 v prostorih šole, brez preverjanja PCT pogoja ter brez nošenja zaščitne maske; 2. v primeru kršitve 1. točke te začasne odredbe in nadaljnjem preprečevanju vstopu in izobraževanju na Osnovni šoli A. je tožena stranka dolžna vsaki od tožečih strank plačati znesek 2.000,00 EUR in sicer za vsako posamezno kršitev prepovedi. Ta začasna odredba velja do pravnomočne rešitve predmetne zadeve in ugovor na zadrži njene izvršitve.

9. Tožena stranka navaja, da je treba predlog za izdajo začasne odredbe, kot nedopustnega zavreči. Obstoj procesnih predpostavk za obravnavo tožbe je tudi procesna predpostavka za vložitev predloga za izdajo začasne odredbe (peti odstavek 32. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1 v zvezi s 4. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1). Prav tako pa je napačno sklicevanje tožeče stranke na Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), saj je začasno odredbo v upravnem sporu mogoče vložiti zgolj na podlagi ZUS-1 (32. člen) in je tako tudi napačno glede predloga denarne kazni.

10. Tožena stranka podrejeno predlagata tudi zavrnitev zahteve za izdajo začasne odredbe, saj je temeljni in vsebinski pogoj pri izdaji začasne odredbe nastanek težko popravljive škode, ki mora biti resna, ki mora neposredno pretiti in jo je mogoče odvrniti le z zadržanjem in izvršitvijo izpodbijanega upravnega akta, prav tako pa mora obstajati neposredna zveza med spornim razmerjem in posledicami, domnevna škoda pa mora biti težko popravljiva in konkretizirana na določene realno izkazane posledice, česar pa tožeči stranki ne v tožbi in ne v predlogu za izdajo začasne odredbe nista izkazali, saj sta podali zgolj pavšalne in ne konkretizirane navedbe.

_Odločitev o začasni odredbi_

11. Ugovor prepozno vložene tožbe, kot procesne predpostavke za odločanje o začasni odredbi je neutemeljen. Odlok se je pričel izvajati dne 17. 11. 2021, medtem, ko bi naj bilo dejanje tožene stranke, na katerega se tožniki sklicujejo v tožbi, storjeno dne 17. 11. 2021 in je trajalo različno za posamezne tožnike, in sicer do 6. 12. 2021, do 8. 2. 2022 in do 23. 2. 2022. Tožba pa je bila pri tukajšnjem sodišču vložena po pošti priporočeno, dne 5. 1. 2022, kar je v roku 30 dni po določilu 28. člena ZUS-1. 12. Izdajo začasne odredbe v upravnem postopku ureja 32. člen ZUS-1 in ne 272. člen ZIZ, kot to napačno navaja tožeča stranka. Sodišče na tožnikovo zahtevo odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta prizadela tožniku težko popravljiva škoda (odložitvena začasna odredba). Pri odločanju mora sodišče skladno z načelom sorazmernosti upoštevati tudi prizadetost javne koristi ter koristi nasprotnih strank (drugi odstavek 32. člena ZUS-1). Tretji odstavek citiranega člena pa določa, da lahko tožnik iz razlogov iz prejšnjega odstavka zahteva tudi izdajo začasne odredbe za začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje, če se ta ureditev, zlasti pri trajajočih pravnih razmerjih, kot verjetna izkaže za potrebno (ureditvena začasna odredba).

13. Začasna odredba predstavlja nujen ukrep, s katerim sodišče, če so izpolnjeni z zakonom predpisani pogoji, začasno odloži izvršitev dokončnega upravnega akta, oz. začasno uredi stanje. Odločanje o začasni odredbi zahteva restriktiven pristop.

14. Vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravic in pravnih koristi, mora ves čas postopka izkazovati svoj pravni interes. To pomeni, da mora kot verjetno izkazati, da bi ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči oziroma, da bi si v primeru ugoditve izboljšal svoj pravni položaj. Kadar pa si stranka ne more več izboljšati svojega pravnega položaja, preneha tudi pravovarstvena potreba za odločanje v upravnem sporu. Na obstoj pravnega interesa mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas trajanja upravnega spora.1

15. Sodišče ugotavlja, da je bil dne 19. 2. 2022 v Uradnem listu RS št. 22/2022 objavljen Odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 (v nadaljevanju Odlok 22/2022), ki je začel veljati 21. 2. 2002 (16. člen ) in v katerem je določeno, da z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljavnost Odloka 174/21 (15. člen). Prav tako je bil dne 4. 3. 2022 v Uradnem listu RS št. 29/2022 objavljen Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 (v nadaljevanju Odlok 29/2022), ki je začel veljati naslednji dan po objavi, in sicer 5. 3. 2022. Od navedenega datuma za učence, dijake in študente ves čas vzgojno - izobraževalnega programa (razen pri praktičnem pouku in praktičnem usposabljanju z delom pri kliničnih vajah) ni več obvezno nošenje mask.

16. Odlok 22/2022 samotestiranja učencev oziroma pogoja PCT za potrebe izvajanja vzgojno - izobraževalnega programa ne določa več, kar pomeni, da je tožnikom od 21. 2. 2022 dalje dovoljeno obiskovanje šole oziroma pouka brez izpolnjevanja pogoja PCT in z Odlokom 29/2022 od 5. 3. 2022 (oz. od ponedeljka 7. 3. 2022) dalje nošenja mask.

17. Tožniki, ki zahtevajo izdajo začasne odredbe, s katero bi se jim dopustilo obiskovanje pouka brez izpolnjevanja pogoja PCT in nošenja mask, ne izkazujejo več pravnega interesa za izdajo začasne odredbe. V obravnavanem primeru je stanje, ki bi ga naj začasna odredba začasno urejala, že doseženo s sprejetem Odloka 22/2022 oziroma prenehanjem veljavnosti Odloka 174/21 in Odloka 29/22 tako, da si tožniki svojega pravnega položaja z izdajo začasne odredbe ne bi mogli izboljšati.

18. Tožnik mora ves čas postopka izkazovati, da bi ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči. Pravovarstveni interes namreč pomeni, da si stranka v upravnem sporu lahko izboljša svoj pravni položaj. V obravnavanem primeru je tako prenehal pravni interes tožnikov za izdajo začasne odredbe, saj glede na stanje zadeve morebitna ugoditev predlogu za začasno odredbo ne bi izboljšala pravnega položaja tožnikov.

19. Sodišče je zaradi pomanjkanja pravnega interesa na podlagi 6. točke 36. člena ZUS-1 v zvezi s 32. členom ZUS-1, predlagano začasno odredbo, zavrglo.

1 Sklep Vrhovnega sodišča RS, št. I Up 42/2022 z dne 2. 3. 2022 in sklep, št. I Up 172/2017 z dne 6. 9. 2017.