Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pritožbeno sodišče s primerjavo navedene pravnomočne sodne odločbe in obravnavane pravdne zadeve ugotavlja, da gre v obeh zadevah za isto dejansko in pravno podlago zahtevkov, podana je tudi identiteta strank.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo, ki sta jo tožnika vložila dne 11.8.1995. Hkrati jima je naložilo, da povrneta prvotoženi stranki stroške postopka v višini 29.595,00 SIT in drugotoženi stranki v višini 30.720,00 SIT v roku 8 dni. Proti navedenemu sklepu sta tožnika vložila pritožbo. Predlagata, da sodišče sklep zavrže ter navajata, da je bila pravdna zadeva IV P 467/95 včasih označena IV P 454/95, kar je razvidno iz dokumentacije spisa. Ob prošnji za pojasnilo je bila zadeva napačno označena. Ko je bila razpisana glavna obravnava, sta tožnika sodišče obvestila, da o isti zadevi že teče pravda in da je sodišče ugotovilo, da ima pravda zaradi razveljavitve kupne pogodbe opr. št. 467/95. Pritožba ni utemeljena. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo 2. odst. 319. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) po kateri sodišče zavrže tožbo, če ugotovi, da gre za pravnomočno razsojeno zadevo. Pri odločitvi o tem je bistveno vprašanje, ali je podana istovetnost tožbenega zahtevka in strank v postopku opr. št. IV P 467/95 Okrajnega sodišča v Ljubljani. V tej zadevi je namreč o tožbenem zahtevku tožeče stranke odločeno s sodbo z dne 26.5.1998, ki je postala pravnomočna dne 10.2.1999. Tudi pritožbeno sodišče s primerjavo navedene pravnomočne sodne odločbe in obravnavane pravdne zadeve ugotavlja, da gre v obeh zadevah za isto dejansko in pravno podlago zahtevkov, podana je tudi identiteta strank. Nenazadnje tudi tožnika v pritožbi zatrjujeta enako, namreč da sta sodišče obvestila, da o isti zadevi že teče pravda. Torej ne more biti dvoma, da tožba v tej zadevi ni dovoljena. Na obstoj te procesne predpostavke mora sodišče paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 319. čl. ZPP). Sodišče druge stopnje je preizkusilo izpodbijani sklep v skladu z določbo 1. odst. 458. čl. ZPP, pri tem pa ugotovilo, da je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo in da v postopku ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odst. 339. čl. ZPP. Zato je zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. čl. ZPP).