- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep I Cp 1379/04
ECLI:SI:VSLJ:2005:I.CP.1379.04 Civilni oddelek
Povzetek
- Pripoznava tožbenega zahtevkaAli je bila pripoznava tožbenega zahtevka tožencev brezpogojna in ali je bila podana na ustrezen način?
- Izrecno pooblastilo za pripoznavoAli je pooblaščenec, ki ni odvetnik, imel izrecno pooblastilo za pripoznavo tožbenega zahtevka?
- Bistvena kršitev postopkaAli je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb postopka pri izdaji sodbe na podlagi pripoznave?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Pripoznava je enostranska, brezpogojna izjava toženca, da je zahtevek podlaga za izdajo sodbe na podlagi pripoznave.
Pooblaščenec, ki ni odvetnik, mora imeti za pripoznavo tožbenega zahtevka izrecno pooblastilo.
Izrek
Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Stroški pritožbenega postopka so nadaljnji pravdni stroški.
Obrazložitev
Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je tožnica lastnica parcele št. 3180/8 v k.o. .., tožencem pa naložilo, da izstavijo za zemljiškoknjižni vpis sposobno listino, na osnovi katere bo lahko tožnica dosegla vknjižbo lastninske pravice na svoje ime do celote, ker bo sicer listino nadomestila sodba.
Proti sodbi se pritožujeta tretje in četrtotoženec, uveljavljata vse dopustne pritožbene razloge in predlagata razveljavitev izpodbijane sodbe. Navajata, da ni bila dana podlaga za izdajo sodbe na podlagi pripoznave, ker so toženci pripoznali zahtevek tožnice le pogojno ter pripoznavo vezali z ureditvijo vprašanja služnosti poti. Sicer pa pritožitelj J. Š. nikomur na obravnavi ni dal izrecnega pooblastila za pripoznavo zahtevka, po določbah 96. člena ZPP pa mora biti za pripoznavo tožbenega zahtevka podano izrecno pooblastilo in ne zadošča neko splošno pooblastilo. Pritožitelja predlagata še oprostitev plačila sodnih taks.
Pritožba je utemeljena.
O predlogu za oprostitev plačila sodnih taks je pristojno odločati sodišče prve stopnje.
Sicer pa pritožba utemeljeno graja prvostopno odločitev. Pripoznava je enostranska, brezpogojna izjava toženca proti sodišču, da je zahtevek tožnika utemeljen. Izjava o pripoznavi, ki so jo v vlogi z dne 26.4.2004 podali vsi štirje toženci pa ni brezpogojna. Tudi izjavi toženk B. K. in M. K., dane na obravnavi dne 12.5.2004 ni mogoče razumeti kot brezpogojno pripoznavo, saj je drugotoženka, ki je hkrati tudi pooblaščenka tretje in četrtotoženca pred koncem naroka izjavila, da poudarja, da je služnost potrebna, saj do vsake stanovanjske hiše je potreben dostop. Tako je potrebno njeno izjavo, da tožnici priznavajo zahtevek na lastninsko pravico parcele št. 3180/8 razumeti v povezavi z že izraženim in ponovno poudarjenim stališčem, da je treba urediti vprašanje služnosti. Takšna pripoznava pa ni brezpogojna. Poleg tega pa je tudi pritrditi pritožbi, da pooblaščenec, ki ni odvetnik, ni upravičen pripoznati tožbenega zahtevka, če za to nima izrecnega pooblastila (96. člen ZPP). Izrecno pooblastilo za pripoznavo tožbenega zahtevka pa iz priloge pod B8 in B9 ne izhaja. Glede na vse navedeno torej niso bili dani pogoji za izdajo sodbe na podlagi pripoznave in je z njeno izdajo sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb postopka iz 7. točke 2. odstavka 339. člena ZPP ter je zato pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo prvemu sodišču v novo sojenje.
Izrek o stroških pritožbenega postopka ima podlago v določbi 3. odstavka 165. člena ZPP.