Jedro

Brez predlaganega in dovoljenega vpisa prepovedi v javni register zemljiške knjige začasna odredba ne dosega namena zavarovanja po prvem odstavku 271. člena ZIZ.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da izrek glasi:

″Ugovoru tožencev se ugodi, sklep o zavarovanju z začasno odredbo z dne 14. 10. 2021 se razveljavi in se zavrne predlog za razširitev začasne odredbe tožeče stranke z dne 1. 10. 2021.

Tožeča stranka je dolžna v roku 8 dni po vročitvi tega sklepa sodišča druge stopnje povrniti tožencema 1.227,20 EUR stroškov ugovornega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. dne po vročitvi tega sklepa sodišča druge stopnje do plačila.‶

II. Tožeča stranka je dolžna v roku 8 dni po vročitvi tega sklepa sodišča druge stopnje povrniti tožencema 2.225,28 EUR stroškov tega pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. dne po vročitvi tega sklepa sodišča druge stopnje do plačila.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo ugovor toženih strank z dne 10. 11. 2021 zoper sklep o začasni odredbi z dne 14. 10. 2021 (I. točka izreka). Tožencema je naložilo, da sta dolžna v roku 8 dni povrniti tožeči stranki stroške 1.116,30 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka). Ugotovilo je, da je tožeča stranka na strani 6 in 7 predloga za razširitev začasne odredbe navedla, da predlaga vpis prepovedi odtujitve in obremenitve. Sodišče je vpis zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnin v zemljiški knjigi odredilo že v sklepu z dne 29. 6. 2021, z razširitvijo začasne odredbe z dne 14. 10. 2021 je dodalo zgolj nove nepremičnine.

2.Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlagata pritožbo toženca po pooblaščeni odvetniški družbi iz razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava po 1. ter 3. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navajata, da mora upnik za dosego namena zavarovanja z začasno odredbo poleg prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnin predlagati tudi vknjižbo prepovedi v zemljiško knjigo. Sama prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin ne more doseči namena zavarovanja začasne odredbe, ki brez neposrednih dejanj zavarovanja zaznambe prepovedi v zemljiški knjigi ni izvršljiva in nima publicitetnega učinka, kot je v 6. členu Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1). Tožeča stranka v predlogu za razširitev začasne odredbe v okviru sredstva zavarovanja ni predlagala zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnin v zemljiški knjigi. Takšna nepopolna začasna odredba ne more doseči namena zavarovanja. Sodišče ni imelo ustrezne pravne podlage, da bi mimo predloga za razširitev začasne odredbe po uradni dolžnosti vknjižilo zaznambo v zemljiško knjigo.

3.Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo po pooblaščeni odvetniški družbi navaja, da predlog za razširitev začasne odredbe z dne 1. 10. 2021 ni nesklepčen. Predlagala je vpis prepovedi odtujitve in obremenitve pri nepremičninah toženih strank. Ni mogoče doseči prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine z začasno odredbo drugače kot z zaznambo prepovedi v zemljiški knjigi.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Toženca utemeljeno navajata: (-) da tožeča stranka ni predlagala zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnin v zemljiški knjigi, (-) da izrek sklepa o začasni odredbi ne vsebuje prepovedi odtujitve in obremenitve v zemljiški knjigi in (-) da sodišče ni imelo pravne podlage, da bi po uradni dolžnosti mimo predloga odredilo vpis zaznambe v zemljiško knjigo. Kot je razvidno iz predloga za razširitev začasne odredbe z dne 1. 10. 2021 je tožeča stranka v zahtevku začasne odredbe na 8. in 9. strani predlagala izdajo začasne odredbe, da se tožencema prepove odtujitev in obremenitev nepremičnin. Zgolj v obrazložitvi pogojev, konkretno neznatne škode za toženca na 6. in 7. strani predloga, je zatrjevala, da z vpisom prepovedi odtujitve in obremenitve pri nepremičninah ne bosta utrpela težjih posledic kot tožeča stranka, saj lahko nepremičnine nemoteno hasnujeta, dajeta v najem in uživata pravice iz naslova lastninske pravice v omejenem obsegu prepovedi odtujitve in obremenitve. Ta del obrazložitve predloga je sodišče prve stopnje zmotno štelo kot sestavni del zahtevka (6. in 7. točka obrazložitve sklepa).

6.Da bo prepoved res učinkovala, je potreben njen vpis v zemljiško knjigo. Takšna zaznamba ima publicitetni učinek (6. člen ZZK-1), s čimer preprečuje dobroverno pridobitev lastninske pravice tretji osebi, vendar upniku ne daje zastavne pravice. Da se začasna odredba lahko izvrši, mora upnik v predlogu poleg prepovedi razpolaganja njeno zaznambo v zemljiški knjigi tudi ustrezno predlagati. Če ne, ga sodišče vrne upniku, da ga v določenem roku popravi. Če sodišče pomanjkljivosti predloga prezre in takšnemu predlogu ugodi, vpis sklepa v zemljiško knjigo ni mogoč. Začasna odredba bo neizvršljiva, brez publicitetnega učinka in tako neučinkovita. To velja za predlagano in izdano začasno odredbo, ki nima učinka do tretjih, da bi izključila njihovo dobro vero. Če bi toženca kršila izdano začasno odredbo, bi to sicer pomenilo protipravno ravnanje in podlago odškodninske obveznosti, vendar ne bi zavarovalo bodoče izvršbe, kar je smisel zavarovanja denarne terjatve z začasno odredbo. V skladu s prvim odstavkom 271. člena ZIZ sodišče sme za zavarovanje denarne terjatve izdati vsako začasno odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja, zlasti pa: [...], 2. prepoved, da dolžnik ne sme odtujiti ali obremeniti svoje nepremičnine ali stvarnih pravic, ki so v njegovo korist vknjižene na nepremičnini, z zaznambo te prepovedi v zemljiški knjigi, […]. Brez predlaganega in dovoljenega vpisa prepovedi v javni register zemljiške knjige začasna odredba ne dosega namena zavarovanja po prvem odstavku 271. člena ZIZ. Ker odsotnost enega od pogojev za izdajo začasne odredbe pomeni neutemeljenost predloga, se sodišče druge stopnje ni ukvarjalo z ostalimi pritožbenimi navedbami. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo dejansko stanje, zmotno je uporabilo materialno pravo. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi tožencev in spremenilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje tako, da je ugodilo ugovoru tožencev, razveljavilo sklep o začasni odredbi in zavrnilo predlog za razširitev (peta alineja 358. člena ZPP v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

7.Ugoditev pritožbi in s tem ugovoru tožencev je narekovala spremembo odločitve o stroških ugovornega postopka. Z ugovorom sta uspela ne glede na končni uspeh v pravdi (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je priznalo nagrado za sestavo ugovora in za zastopanje več strank 1.650 točk po 2. točki tarifne številke 27 Odvetniške tarife (v nadaljevanju: OT) v zvezi s prvim odstavkom 7. člena OT, materialne stroške in izdatke za stranko 2 % do 1.000 točk ter 1 % od 650 točk po prvem odstavku 11. člena OT, 22 % DDV po drugem odstavku 12. člena OT, skupaj 1.227,20 EUR. Ni pa priznalo nagrade za sestanek s stranko in pregled listin ter dokumentacije, ker sta zajeti v nagradi za sestavo ugovora. Odločitev o teku zakonskih zamudnih obresti od priznanih stroškov temelji na Načelnem pravnem mnenju Vrhovnega sodišča RS št. 1/2006.

8.Toženca sta uspela s pritožbo (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP in 15. členom ZIZ) in sodišče druge stopnje jima je priznalo nagrado za sestavo pritožbe in za zastopanje več strank 3000 točk po 6. točki tarifne številke 27 OT, 2 % do 1.000 točk ter 1 % od 2000 točk po prvem odstavku 11. člena OT, 22 % DDV po drugem odstavku 12. člena OT, skupaj 2.225,28 EUR. Ni priznalo nagrade za sestanek s stranko in pregled listin ter dokumentacije, ker sta zajeti v nagradi za sestavo ugovora. Odločitev o teku zakonskih zamudnih obresti od priznanih stroškov temelji na Načelnem pravnem mnenju Vrhovnega sodišča RS št. 1/2006.

-------------------------------

(1) N. Pogorelčnik Vogrinc, Začasne odredbe v sodnih postopkih, Scentia Iustitia, Ius Software, GV Založba Ljubljana 2015, stran 255, ki povzema sklep VSL III Cp 2869/2010, nanj se v pritožbi sklicujeta toženi stranki (opomba št. 2 na 3. strani).

Zveza:

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 271, 271/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.