Jedro

Vrnitev v prejšnje stanje omogoča, da se odpravijo posledice, če je stranka zamudila narok oziroma rok iz upravičenega vzroka. Zgolj v tem primeru se pravda vrne v tisto stanje, v katerem je bila pred zamudo.

Tožnik ni navedel nobenega razloga za vrnitev v prejšnje stanje, ker naj bi šlo za napako sodišča in ne za zamudo pravnega dejanja, ki se je iz upravičenega razloga pripetila stranki.

Oba ugovora tožnika zoper plačilna naloga je prvostopenjsko sodišče zavrglo kot prepozna, v tem primeru pa ju ni potrebno vsebinsko obravnavati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z obravnavanim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke za vrnitev v prejšnje stanje ter zavrglo ugovora zoper plačilna naloga za plačilo sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje glede primarnega in podrednega tožbenega zahtevka.

2. Tožnik vlaga pritožbo zoper sklep iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga pritožbenemu sodišču, da ga razveljavi, enako tudi plačilna naloga, nato pa samo odloči o zavrženju podrednega zahtevka in odmeri pravilno takso. Navaja, da je sodišče preuranjeno izdalo taksna opomina, pri tem pa ni upoštevalo, da je pred tem samo pozvalo tožnika, da tožbo dopolni s potrdilom o neuspelem poskusu mirne rešitve. Ker tega potrdila ni predložil in ker sodišče ni izdalo sklepa o zavrženju tožbe, po mnenju pritožnika taksna obveznost ni zapadla, dokler niso bile izpolnjene procesne predpostavke za odmero takse. Sodišče bi moralo svoje napačno postopanje sanirati na način, da bi razveljavilo taksna opomina in zavrglo podredni tožbeni zahtevek, namesto tega se je skoncentriralo na način vročanja taksnih opominov, pri čem sploh ni dokazano, kdo je podpisal potrdilo o prevzemu pošiljke. Sodišče se tudi ni opredelilo do izjave tožnika v ugovoru, da umika zahtevek zoper drugotoženo stranko, v kolikor sodišče ne izda sklepa o zavrženju.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po pregledu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje ob predhodnem preizkusu tožbe s sklepom z dne 22.3.2021 najprej tožnika pozvalo, da dopolni tožbo s predložitvijo potrdila o neuspelem poskusu mirne rešitve spora v predhodnem postopku po določbi 27. člena Zakona o državnem odvetništvu. Nato pa ga je z dvema plačilnima nalogoma pozvalo k plačilu sodne takse za tožbo, s katero je tožnik uveljavljal primarni in podredni tožbeni zahtevek (tretji odstavek 18. člena Zakona o sodnih taksah, ZST-1). Pritožniku sta bila plačilna naloga, kot je razvidno iz vročilnice v spisu, osebno vročena 13. 5. 2021 (l. št. 13 spisa). Pritožba sicer meni, da ni dokazano, kdo je podpisal potrdilo o prevzemu pošiljke, kar pa ni dovolj, da bi tožnik s tem uspel izpodbiti resničnost njene vsebine. Z vlogo, priporočeno vloženo 24. 5. 2021 je pritožnik zahteval vrnitev v prejšnje stanje s predlogom, da sodišče najprej preizkusi procesno predpostavko predložitve potrdila o neuspelem poskusu mirne rešitve spora v predhodnem postopku in šele nato izda taksni opomin. Ugovarja izdaji obeh plačilnih nalogov ter očita sodišču, da je brez podlage in napačno odmerilo sodno takso za tožbo.

5. Glede tožnikovega predloga za vrnitev v prejšnje stanje je sodišče prve stopnje pravilno navedlo predpostavke za utemeljenost predloga po 116. členu Zakona o pravdnem postopku - ZPP. Vrnitev v prejšnje stanje omogoča, da se odpravijo posledice, če je stranka zamudila narok oziroma rok iz upravičenega vzroka. Zgolj v tem primeru se pravda vrne v tisto stanje, v katerem je bila pred zamudo.

6. Tožniku je pravilno pojasnjeno, da so njegove v pritožbi ponovljene trditve o nepravilni vročitvi plačilnih nalogov neutemeljene. Sicer pa tudi ni navedel nobenega razloga za vrnitev v prejšnje stanje, ker naj bi šlo za napako sodišča in ne za zamudo pravnega dejanja, ki se je iz upravičenega razloga pripetila stranki. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje je zato pravilno zavrnjen.

7. Oba ugovora tožnika zoper plačilna naloga je prvostopenjsko sodišče zavrglo kot prepozna, v tem primeru pa ju ni potrebno vsebinsko obravnavati. Tožniku sta bila namreč vročena 13. 5. 2021, zato je osemdnevni rok za vložitev ugovorov iztekel 21. 5. 2021. Dne 24. 5. 2021 vložena ugovora sta prepozna in zato odločitev o zavrženju pravilna in v skladu z določilom 34.a člena ZST-1. Kljub temu je sodišče prve stopnje pritožniku pravilno pojasnilo, kdaj nastane taksna obveznost za plačilo sodne takse za tožbo in tudi, da ta ni odvisna od izpolnjevanja procesnih predpostavk za vsebinsko obravnavanje tožbe. V pritožbi ponovljene trditve o tem so očitno neutemeljene oziroma nerelevantne. Tudi pritožbeni očitek o procesni kršitvi, ker da sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni upoštevalo tožnikove izjave o (pogojnem) umiku podrednega zahtevka zoper drugo toženo stranko, je za odločitev v tej zadevi nepomemben.

8. Ker niso podani pritožbeni razlogi in ker pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).