Jedro

Tožena stranka bi morala tožeči stranki predstaviti študijo, ji razložiti, kako jo bo upoštevala in ji v tem oziru dati možnost izjave. Ker tega ni storila, je njena odločba obremenjena s kršitvijo pravil postopka (3. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). Posledično se je ne da preizkusiti (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP).

V trenutku, ko uradna oseba ugodi predlogu za zaslišanje prič, mora to izvesti na ustni obravnavi. S tem se uresničuje načelo materialne resnice (8. člen ZUP) in načelo zaslišanja stranke (9. člen ZUP). Stranka lahko aktivno sodeluje v postopku. Pisna izjava priče je v tem pogledu izjemen dokaz; to je možnost, ki pride v obzir, ko to dovoljuje narava zadeve. Sem bodo sodile situacije, ko bo strankam zadoščala pisna izpoved priče oziroma jo bodo same predlagale brez zahteve po pričanju na ustni obravnavi.

Ne ZEKom-1 ne kakšen drug predpis toženi stranki ne nalagajo obveznosti zajetja točno določenega obdobja pred izdajo odločbe o določitvi operaterja s pomembno tržno močjo.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba tožene stranke številka 38244-1/2019/7 z dne 30. 9. 2019 se odpravi in se ji zadeva vrne v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške v višini 469,70 EUR v petnajstih dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka do prenehanja obveznosti.

Obrazložitev

**Izpodbijana odločba**

1. Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (v nadaljevanju: Agencija oziroma tožena stranka) je z izpodbijano odločbo ugotovila, da je tožeča stranka operater s pomembno tržno močjo na upoštevnem trgu 4 „Veleprodajni visokokakovostni dostop na fiksni lokaciji“ (1. točka izreka). Naložila ji je: obveznost dopustitve operaterskega dostopa do določenih omrežnih zmogljivosti in njihove uporabe za zakupljene vode s tradicionalnimi tehnologijami (SDH, PDH), s sodobnimi tehnologijami (ethernet) in visokokakovostni bitni tok na širokopasovnem dostopu za množični trg (ADSL/VDSL in optični priključki; 2. točka izreka); pogajanje v dobri veri z vsemi operaterji, prepoved zavrnitve že odobrenega operaterskega dostopa s sklicevanjem na nerazumne zahteve, prepoved pogojev, ki niso nujni in omogočitev prehoda z dostopa v robnem vozlišču na dostop v dostopovnem vozlišču, prehoda z bakrenega na optično omrežje in prehoda med storitvami visokokakovostnega odstopa na razumno zahtevo operaterja (3. točka izreka); obveznost enakega obravnavanja (4. točka izreka); transparenten, neizbrisen in sledljiv način posredovanja informacij o topologiji omrežja, začetku gradnje omrežja, spremembah razredov priključkov, posodabljanju omrežja, razpoložljivosti ter pokritosti visokokakovostnega dostopa operaterjem in Agenciji (5. točka izreka); prepoved uporabe visokokakovostnega dostopa na infrastrukturi, ki jo je v zavrnitvah operaterjev označila za rezervno, razen ko je to upravičeno, in dolžnost, da jo najprej ponudi operaterju, ki je po njej poizvedoval v primeru spremembe namembnosti (6. točka izreka); preskus tehnične ponovljivosti in zagotavljanje le-te v primeru novih ali spremenjenih maloprodajnih ponudb (7. točka izreka); spoštovanje rokov in zahtev glede odgovorov na poizvedbe, zavrnitev operaterjevih poizvedb, predložitve tehnične dokumentacije, izvedbe naročila (v primeru bakrenega in optičnega omrežja) in odprave napak (8. točka izreka); določitev pogodbenih kazni v vzorčni ponudbi za veleprodajni visokokakovostni dostop na fiksni lokaciji (9. točka izreka); posredovanje podatkov o kakovosti visokokakovostnega dostopa operaterjem in Agenciji (10. točka izreka); objavo vzorčne ponudbe za visokokakovostni dostop na fiksni lokaciji s pogoji obveznosti dostopa, načela enakega obravnavanja, cenovnega nadzora in stroškovnega računovodstva (11. točka izreka), cenovni nadzor in stroškovno računovodstvo (12. točka izreka) in ločitev računovodskih evidenc na podlagi stroškovne osnove tekočih stroškov (CCA) ter metodologije dolgoročnih prirastnih stroškov (LRIC; 13. točka izreka). Obenem je razveljavila odločbo številka 38294-1/2008-4 z dne 24. 6. 2008 in sklenila, da v tem upravnem postopku niso nastali stroški (14. in 15. točka izreka).

**Povzetek navedb strank v upravnem sporu**

2. Z opisano odločitvijo Agencije tožeča stranka ni soglašala. V tožbi je poudarila, da je tožena stranka kršila pravila postopka in ji naložila nesorazmerne obveznosti. Tako je ni seznanila s primerjalno študijo „Infocom Wholesale Leased Lines EU/CH Market Study“ (v nadaljevanju: Študija), niti z vhodnimi podatki, kljub njeni izrecni zahtevi. Tožena stranka je Študijo uporabila pri Analizi upoštevnega trga 4 „veleprodajni visokokakovostni dostop na fiksni lokaciji“ (v nadaljevanju: Analiza) in se nanjo sklicevala v izpodbijani odločbi. Enako velja za anketo med uporabniki storitev. Tožena stranka tudi ni zaslišala predlaganih prič. Sklenila je, da so njihove pisne izjave bolj primeren dokaz. Slednje je zmotno tolmačila. Poleg tega ni opravila ustne obravnave. Uporabila je zastarele podatke o stanju na trgu. Upoštevnega trga ni pravilno opredelila. Med visokokakovostne storitve je uvrstila manj kakovostne produkte za množični trg. Pojma „malo deljene pasovne širine“ ni definirala. Produkti, namenjeni množičnemu trgu, niso imeli sledljivosti dogovorjenih parametrov ponujene storitve, zato niso sodili na trg visokokakovostnih povezav. Produktov, ki delujejo na kabelski tehnologiji, ne bi smela izključiti. Enotni pristop bi pomenil upoštevanje kabelske tehnologije ali pa izvzetje tehnologij ADSL2+, VDSL2+ z upoštevnega trga. Tožena stranka je zavrnila alternativni dostop z možnostjo pouporabe javne infrastrukture. Pri geografskem upoštevnem trgu ni ločila bakrenih in optičnih omrežij. Določiti bi morala podtrge ali diferencirati ukrepe. Po izračunu tožeče stranke je njen tržni delež 35%. Predvidena regulacija bo zavrla razvoj učinkovite konkurence. Roki za izvedbo posameznih dejanj so prekratki, saj so bile tožeči stranki naložene številne obveznosti. Stopnjevanje obveznosti v primerjavi s predhodno regulatorno odločbo, obveznosti v zvezi z dostopom do tradicionalnih bakrenih omrežij ter pogodbene kazni, ni umestno. Visokokakovostne storitve niso opredeljene, zato tožeča stranka ni uspela razbrati, katere oblike dostopa naj bi zagotavljala. Ukrep, da ne sme zavrniti že odobrenega operaterskega dostopa ni ustrezen, saj lahko pride do ukinitve omrežja. Prosta presoja operaterjev, da zahtevajo najvišjo možno kakovost katerikoli tehnologije, sili tožečo stranko v vpeljavo tistih, ki niso preverjene ali ekonomsko zanimive. Predhodna najava kapacitet napovedane gradnje omogoča konkurenci, da se nanjo odzove, končni uporabnik pa mora čakati na vključitev storitve minimalno 30 dni. Posredovanje podatkov o topologiji omrežja, začetku gradnje in razredih priključka ni sorazmerno, saj fizično omrežje (neosvetljena vlakna) ni predmet trga 4. Enako obravnavanje visokokvalitetnih storitev na množičnem trgu in individualnih rešitev za končne uporabnike ni primerno. Roki za izgradnjo povezave do končnega uporabnika ali bazne postaje niso določeni. Potrebe po pogodbenih kaznih tožena stranka ni oblikovala na podlagi ravnanj tožeče stranke. Poleg tega gre za civilnopravni institut. Cenovna regulacija ni sorazmerna in delno ni izvršljiva. Tožena stranka je še spremenila vsebino obveznosti enakega obravnavanja, določenega v 5. b) točki izreka in o tem ni dala tožeči stranki možnosti, da se izjavi.

3. Tožena stranka je v odgovoru na tožbo opozorila, da sta Analizo potrdila Evropska komisija in Agencija za varstvo konkurence Republike Slovenije. Regulatorni organi drugih držav članic in Organ evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (v nadaljevanju: BEREC) nanjo niso imeli pripomb. Javnih posvetovanj ob sprejemu Analize se je tožeča stranka udeležila. Podala je svoje pripombe. Tudi v predmetnem upravnem postopku se je o njej izjasnila, tožena stranka pa ji je izročila vso relevantno dokumentacijo. Prič ni zaslišala, ker so bile njihove izjave bolj primerno dokazno sredstvo. Njihova izpoved ni bila potrebna in ne bi prispevala k materialni resnici. Študijo je tožena stranka pridobila pred uvedbo upravnega postopka z namenom pregleda regulativnih pristopov v Evropi. Nanjo se je sklicevala v tem obsegu in za zakupljene vode. Kot taka ni bila podlaga sprejetih odločitev. Tožena stranka ni izvedla ankete, temveč je operaterjem poslala vprašalnike. Zbrane podatke je zajela v Analizi. Pojme „visokokakovostne storitve“, „visokokakovostni dostop“, „malo deljena pasovna širina“, „ethernet“ in „telekomunikacijski kabelski izvod“ je opredelila v Analizi in v izpodbijani odločbi. Postopek določitve operaterja s pomembno tržno močjo je ex ante regulacija in je zato sam po sebi dolgotrajen. Javna posvetovanja, Analiza, pridobitev mnenj in potrditve s strani Evropske komisije terjajo čas. Upoštevni trg je tožena stranka oblikovala glede na značilnosti visokokakovostnih storitev. V času Analize tožeča stranka ni ponujala visokokakovostnega širokopasovnega dostopa na optičnem omrežju. Produkti, ki delujejo na kabelski tehnologiji, niso bili vključeni, ker ni šlo za visokokakovostne storitve. Različice DOCSIS 3.1 pa še ni bilo na trgu. Trg visokokakovostnih produktov v Republiki Sloveniji je v zadostni meri homogen. Delež tožeče stranke znaša 79,1% in krepko presega prag za določitev operaterja s pomembno tržno močjo (40%). Tožeča stranka je v svoji analizi zmotno upoštevala vse poslovne uporabnike. Naložene obveznosti so sorazmerne, jasne in izvršljive. Med ostalim mora tožeča stranka dovoliti dostop do storitev visokokakovostnega dostopa. Prepoved zavrnitve že odobrenega dostopa v primeru ukinitve omrežja omogoča prehod z dostopa v robnem vozlišču na dostop v dostopovnem vozlišču. Operaterjem mora dati na voljo svoj obstoječ informacijski sistem za visokokakovostne storitve. Obveznost enakega obravnavanja velja za vse produkte, ne oziraje se na njihovo število. Zagotavlja ga tudi obveščanje o načrtovanih gradnjah in podatki o omrežju. Pogodbene kazni so jamstva za raven storitev in ščitijo pravice operaterjev, odvračajo od nepoštenih poslovnih praks, vodijo v tržno disciplino in razvoj konkurenčnosti. Predvideva jih Priporočilo Komisije z dne 11. septembra 2013 o doslednih obveznostih nediskriminacije ter metodologijah za izračun stroškov za spodbujanje konkurence in izboljšanje okolja za naložbe v širokopasovne povezave (v nadaljevanju: Priporočilo nediskriminacije1. Metodologija LRIC+ preprečuje visoke veleprodajne cene zakupljenih vodov s tradicionalnimi tehnologijami, prepoved cenovnih škarij pa izrinjenje s trga.

4. V poznejših vlogah sta stranki še podrobneje pojasnili svoja naziranja. Tožeča stranka je še predlagala, da naslovno sodišče naslovi predhodni vprašanji na Sodišče Evropske unije.

**Dokazni postopek**

5. V upravnem sporu stranke ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele možnost navajati ta dejstva in predlagati te dokaze v postopku pred izdajo akta (tretji odstavek 20. člena ZUS-1). V tožbi lahko tožeča stranka navaja nova dejstva in nove dokaze, vendar pa mora obrazložiti, zakaj jih ni navedla že v postopku izdaje upravnega akta. Nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot tožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta (52. člen ZUS-1).

6. Sodišče je, v okviru materialno procesnega vodstva (285. člen Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju: ZPP2 in prvi odstavek 22. člena ZUS-1), stranki seznanilo z zgoraj citirano vsebino tretjega odstavka 20. člena in 52. člena ZUS-1 (listovna številka spisa 129).

7. Tožeča stranka je med drugim predlagala vpogled v spis tožene stranke številka 38241-8/2017/85,3 vpogled na spletno stran https://www.scte.org - posnetek vodnika po poslovnih storitvah iz leta 2012, vpogled na spletno stran https://tools.ietf.org, meritve spektra A., d.o.o., Ljubljana (listovna številka spisa 24), Izjavo za medije A., d.o.o., Ljubljana - objava večjih hitrosti na spletu (listovna številka spisa 25), postavitev izvedenca telekomunikacijske stroke in zaslišanje prič: B. B., C. C., D. D. 8. Tožbi je priložila še „Cisco CMTS Router Layer 2 and VPN Features Configuration Guide“ (priloga A3) in predstavitev „What you make possible“ (priloga A4). Kasneje je s pripravljalno vlogo z dne 6. 8. 2020 izročila še specifikaciji „Data-Over-Cable Service Interface Specifications DOCSIS 3.0“ (priloga A5) in „Data-Over-Cable Service Interface Specifications DOCSIS 3.1“ (priloga A6) ter ponudbo operaterja A. v Bosni in Hercegovini (priloga A7). Vse te listine so v tujih jezikih (angleščina in hrvaščina). Zadnjo je sicer že izročila v upravnem postopku, medtem ko je ostale prvič predložila šele s tožbo oziroma s pripravljalno vlogo.

9. Izjave za medije A., d.o.o., Ljubljana - objava večjih hitrosti, tožeča stranka ni izročila sodišču. Enako velja za ponudbo družbe Cablenet iz Cipra, toda ta listina je v upravnem spisu, in sicer v angleškem jeziku.

10. Na glavni obravnavi je tožeča stranka postavila še dva dodatna predloga za izvedenca telekomunikacijske in ekonomske stroke (druga stran listovne številke spisa 131).

11. Dokazni predlogi: vpogled v spis tožene stranke številka 38241-3/2017/85, postavitev izvedenca telekomunikacijske stroke, vpogled na spletno stran https://www.scte.org - posnetek vodnika po poslovnih storitvah iz leta 2012, vpogled na spletno stran https://tools.ietf.org, meritve spektra A., d.o.o., Ljubljana, vpogled v Izjavo za medije A., d.o.o., Ljubljana - objava večjih hitrosti na spletu (www.blog.uporabnastran.si/2018/10/08/telemach-bo-z-18-10-2018-zacel-ponujati-internetno-hitrost-1-gbps-z-uporabo-docsis-3-1-tehnologije-na-dolocenih-delih-kabelskega-omrezja/) niso bili ponujeni v postopku izdaje upravnega akta (tretji odstavek 20. člena in 52. člen ZUS-1). Sodišče jih zato ni vzelo v obzir. Izostali so upravičeni razlogi, čemu jih tožeča stranka ni predlagala pravočasno, tekom upravnega postopka.4 Njena razlaga, da gre za odgovor na navedbe, s katerimi se je seznanila šele z izpodbijano odločbo (druga stran listovne številke spisa 129), ni točna. V svojem odgovoru na poziv z dne 10. 5. 2019 je trdila, da kabelski priključki na DOCSIS sodijo na visokokakovostni trg,5 kar je tudi natančneje pojasnila v nadaljevanju.6 Povedano pomeni, da so ji bila naziranja tožene stranke (tekom postopka) dobro poznana; ta dejstva niso vzniknila šele v izpodbijani odločbi. Sicer je tožeča stranka sama dejala, da je „_v upravnem postopku podala tovrstne navedbe in predlagala zaslišanja prič, sedaj pa zaradi vztrajanja tožene stranke v izpodbijani odločbi, da kabelska tehnologija ne sodi v ta upoštevni trg, s predlaganimi dokazi zgolj dodatno razčlenjuje in pojasnjuje svoje stališče._“7 Njeno zatrjevanje, da o njih ni bila poučena, ni osnovano in tako ne predstavlja upravičenega razloga po 52. členu ZUS-1.8 Povrh vsega vpogled v spis tožene stranke številka 38241-3/2017/85 ni opredeljen. Sodišču ni znano, kaj točno naj bi pregledalo.9 Enako velja za spletne strani. Nenazadnje mora stranka sama predložiti listino, na katero se opira v podkrepitev svojih navedb (prvi odstavek 226. člena ZPP in prvi odstavek 22. člena ZUS-1). Končno bi sodišče na spletu gledalo objave, kakršne so v času glavne obravnave. Kar pa se tiče meritev, so bile le-te po besedah tožeče stranke opravljene 30. 10. 2019 (listovna številka spisa 25), torej po izdaji izpodbijane odločbe. Tudi zato niso prišle v poštev.10

12. Tudi za nadaljnje listine: „Cisco CMTS Router Layer 2 and VPN Features Configuration Guide“ (priloga A3), predstavitev „What you make possible“ (priloga A4), specifikaciji „Data-Over-Cable Service Interface Specifications DOCSIS 3.0“ (priloga A5) in „Data-Over-Cable Service Interface Specifications DOCSIS 3.1“ (priloga A6) ter Poziv za izjasnitev številka 06104-12/2019/13 z dne 29. 6. 2020 (priloga A8) tožeča stranka ni pojasnila, zakaj jih ni predložila v upravnem postopku (tretji odstavek 20. člena in 52. člen ZUS-1). Specifikaciji in poziv je izročila šele s pripravljalno vlogo z dne 6. 8. 2020, to je po preteku zakonskega roka za vložitev tožbe (prvi odstavek 28. člena ZUS-1). V tej luči so prepozne.11 Dalje, poziv je bil oblikovan po tem, ko je bila izpodbijana odločba izdana (tretji odstavek 20. člena in 52. člen ZUS-1).12 Na koncu gre za listine, ki so v tujem jeziku, brez overjenega prevoda (drugi odstavek 226. člena ZPP in prvi odstavek 22. člena ZUS-1).

13. Izvedbo dokaza z izvedenci (telekomunikacijske in ekonomske stroke) je tožeča stranka prvič zahtevala pred naslovnim sodiščem. Dano razlogovanje, da ima tožena stranka strokovno znanje, medtem ko sodišče ne, ni upravičeno (52. člen ZUS-1). Na tožeči stranki je namreč, da svoje navedbe podkrepi z dokazi, ki so po njenem mnenju ustrezni (primerjaj drugi odstavek 140. člena ZUP).13 To je del njene procesne aktivnosti; stranka mora skrbno pretehtati, kako bo svoje trditve dokazala. Podobno velja za upravni spor, le da je dopustnost posameznega dokaza odvisna od tega, ali je bil predlagan v postopku pred izdajo akta.14 Zanašanje, da morda ne bo sledil sodni postopek, zato ni upravičen razlog v pomenu 52. člena ZUS-1. Poleg tega je šele na glavni obravnavi ta dokaz ponudila (tudi) v potrditev navajanj o tehničnih omejitvah kabelske tehnologije (druga stran listovne številke spisa 131). Takrat je tudi prvikrat omenila izvedenca ekonomske stroke. S tega vidika je bila prepozna.15

14. Na tem mestu sodišče dodaja, da vse naštete listine in izvedenci niti ne bi pripomogli k rešitvi tega upravnega spora. Kot bo vidno iz nadaljnje utemeljitve, je tožena stranka posegla v pravico do izjave tožeče stranke (drugi odstavek 287. člena ZPP in prvi odstavek 22. člena ZUS-1).

15. Zadnje je razlog za zavrnitev zaslišanj B. B., C. C. in D. D. v tem sodnem postopku. Njihov pričanje ne bi potrdilo ali ovrglo pravno pomembnih dejstev za sodno presojo (drugi odstavek 287. člena ZPP in prvi odstavek 22. člena ZUS-1).

16. Prebralo pa je ostale listine, ki jih je tožeča stranka predložila (prilogi A1 in A2) ter upravni spis številka 38244-1/2019. **Materialno pravo**

17. Pri zagotavljanju učinkovite konkurence na trgu elektronskih komunikacij s predhodno (ex ante) regulacijo se šteje, da ima operater pomembno tržno moč po Zakonu o elektronskih komunikacijah (v nadaljevanju: ZEKom-116, če ima sam ali skupaj z drugimi operaterji na določenem trgu javnih komunikacijskih omrežij oziroma javnih komunikacijskih storitev (v nadaljnjem besedilu: upošteven trg) položaj, enakovreden prevladujočemu položaju, torej tak ekonomski vpliv, da mu omogoča znatno samostojnost nasproti konkurentom, uporabnikom in potrošnikom (prvi odstavek 95. člena ZEKom-1).

18. Pri določanju pomembne tržne moči in uporabi meril za presojo prevladujočega položaja Agencija ravna v skladu z zakonodajo Evropske unije in dosledno upošteva smernice Evropske komisije, ki urejajo tržno analizo in določitev pomembne tržne moči na področju elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev. Pri tem sodeluje z organom, pristojnim za varstvo konkurence (98. člen ZEKom-1).

19. Agencija mora na področju zagotavljanja in izvajanja elektronskih komunikacij po načelih konkurenčnega prava in ob doslednem upoštevanju vsakokratnega priporočila Evropske komisije o upoštevnih trgih produktov in storitev na področju elektronskih komunikacij in njenih smernic določiti produktne, storitvene in geografske trge, ki ustrezajo razmeram v državi, v analizi posamičnega upoštevnega trga. Pri tem Agencija sodeluje z organom, pristojnim za varstvo konkurence (prvi odstavek 99. člena ZEKom-1). Agencija mora v rednih časovnih intervalih analizirati upoštevne trge (prvi odstavek 100. člena ZEKom-1).

20. Vsak ukrep določitve operaterja s pomembno tržno močjo lahko Agencija izvede le na podlagi predhodno izpeljanega posvetovanja z zainteresirano javnostjo, v sodelovanju z organom, pristojnim za varstvo konkurence, pa tudi z drugimi pristojnimi organi urejanja v državah članicah Evropske unije, Evropsko komisijo in BEREC-om (sedmi odstavek 101. člena ZEKom-1).

21. Agencija vodi postopek in izdaja odločbe ter druge posamične akte po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, če z ZEKom-1 ni določeno drugače (prvi odstavek 191. člena ZEKom-1).

22. Preden se izda odločba, je treba dati stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo (zaslišanje stranke; prvi odstavek 9. člena ZUP). Pred izdajo odločbe je treba ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so za odločitev pomembne in strankam omogočiti, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi (prvi odstavek 138. člena ZUP). Pristojni organ ne sme izdati odločbe, preden ne da stranki možnosti, da se izreče o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za izdajo odločbe (četrti odstavek 146. člena ZUP).

23. Stranka ima pravico udeleževati se ugotovitvenega postopka in za dosego namena, ki ga ima ta postopek, dajati potrebne podatke ter braniti svoje pravice in z zakonom zavarovane koristi (prvi odstavek 146. člena ZUP). Stranka sme navajati dejstva, ki utegnejo vplivati na rešitev zadeve in izpodbijati pravilnost navedb, ki se ne ujemajo z njenimi navedbami. Vse do izdaje odločbe ima pravico dopolnjevati in pojasnjevati svoje trditve (drugi odstavek 146. člena ZUP). Med ostalim je uradna oseba, ki vodi postopek dolžna stranki omogočiti, da se izreče o predlogih in ponujenih dokazih (2. točka tretjega odstavka 146. člena ZUP), da sodeluje pri izvedbi dokazov (3. točka tretjega odstavka 146. člena ZUP), da postavlja vprašanja drugim strankam, pričam in izvedencem (4. točka tretjega odstavka 146. člena ZUP) in da se seznani z uspehom dokazovanja ter se o tem izreče (5. točka tretjega odstavka 146. člena ZUP).

24. Uradna oseba, ki vodi postopek, lahko po lastnem preudarku ali na predlog stranke razpiše ustno obravnavo vselej, kadar je to koristno za razjasnitev stvari, mora pa jo razpisati v zadevah, v katerih sta udeleženi dve ali več strank z nasprotujočimi si interesi, ali kadar je treba opraviti ogled ali pa zaslišati priče ali izvedence (prvi odstavek 154. člena ZUP).

25. Dejstva, na podlagi katerih se izda odločba, se ugotovijo z dokazi (prvi odstavek 164. člena ZUP). Kot dokaz se uporabi vse, kar je primerno za ugotavljanje stanja stvari in kar ustreza posameznemu primeru, zlasti pa listine, priče, izjave strank, izvedence in oglede (drugi odstavek 164. člena ZUP). Ali je treba kakšno dejstvo dokazovati ali ne, odloča uradna oseba, ki vodi postopek, glede na to, ali utegne to dejstvo vplivati na odločitev o zadevi. Dokazi se izvedejo praviloma potem, ko se ugotovi, kaj je v dejanskem pogledu sporno ali kaj je treba dokazati (prvi odstavek 165. člena ZUP).

26. Priča je lahko vsak, kdor je bil zmožen opaziti dejstvo, o katerem naj priča, in more to svoje opažanje izkazati (prvi odstavek 181. člena ZUP). Priče se zaslišujejo vsaka zase in brez navzočnosti tistih prič, ki bodo zaslišane pozneje (prvi odstavek 184. člena ZUP).

**K I. točki izreka**

27. Tožba je utemeljena.

28. Obširne tožbene navedbe je v grobem mogoče strniti v sledeče sklope očitkov. Tožeča stranka je prepričana, da tožena stranka ni ravnala po pravilih upravnega postopka. Oporekala je tudi njeni razlagi materialnega prava. Trdila je še, da dejstva niso bila popolno ugotovljena.

29. Sodišče je v nadaljevanju, zaradi preglednosti, svojo obrazložitev oblikovalo po posameznih tematikah. Najprej je preverilo, ali so bila postopkovna pravila spoštovana.

**Kršitve pravil upravnega postopka**

30. Tožena stranka je preučila upoštevni trg 4 „Veleprodajni kakovostni dostop na fiksni lokaciji“ (v nadaljevanju: Upoštevni trg) in o njem izdelala Analizo (prvi odstavek 100. člena ZEKom-1). Pri tem se je oprla na Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2002/21/ES z dne 7. marca 2002 o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve (v nadaljevanju: Okvirna direktiva17), Priporočilo Komisije o upoštevnih trgih proizvodov in storitev v sektorju elektronskih komunikacij, ki so lahko predmet predhodnega urejanja v skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2002/21/ES o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve (v nadaljevanju: Priporočilo18), Pojasnila k Priporočilu (v nadaljevanju: Pojasnilo19), Priporočilo Komisije z dne 20. septembra 2010 o reguliranem dostopu do dostopovnih omrežij naslednje generacije (NGA; v nadaljevanju: Priporočilo NGA20), Priporočilo nediskriminacije in Skupna Stališča BEREC o geografskih vidikih tržne analize (v nadaljevanju: Skupna stališča;21 četrti odstavek 100. člena in 98. člen ZEKom-1). Analizo je izvedla na podlagi svojih evidenc, podatkov, ki jih je pridobila v postopku četrtletnega zbiranja in dodatnih vprašalnikov.22

31. Pripravo Analize je spremljala Evropska komisija, BEREC, regulatorni organi držav članic Evropske unije in Javna agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence (četrti odstavek 100. člena in tretji odstavek 99. člena, prvi odstavek 100. člena, prvi odstavek 209. člena ZEKom-1). Tožena stranka jo je objavila na spletnih straneh in zainteresirano javnost pozvala, da poda svoja mnenja (prvi in drugi odstavek 204. člena ZEKom-1). Tožeča stranka se je odzvala, tožena stranka pa je na njene pomisleke odgovorila in vse objavila (tretji odstavek 204. člena ZEKom-1). V tem času je Komisija Evropske unije izrekla svoje priporočilo.23 V zvezi z njim je tekla javna razprava, v kateri je sodelovala tožeča stranka. Sledila je objava popravljene Analize, kritika javnosti ter pojasnila tožene stranke. Zadnja različica Analize je bila obelodanjena 23. 1. 2019. Po tem je tožena stranka še enkrat stopila v stik z Evropsko komisijo, regulatornimi organi držav članic Evropske unije in BEREC-om. Našteti niso izrazili pripomb.

32. Eden od zaključkov Analize je bil, da na Upoštevnem trgu ni učinkovite konkurence in da ima tožeča stranka prevladujoč položaj. Tožena stranka je zato sprožila postopek določitve operaterja s pomembno tržno močjo (prvi odstavek 101. člena ZEKom-1). O tem je obvestila tožečo stranko in ji izročila Analizo (vse verzije), odgovore Javne agencije Republike Slovenije za varstvo konkurence ter priporočila Komisije Evropske unije.

33. Ni dvoma, da je analiza izhodišče kasnejšega postopka določitve operaterja s pomembno tržno močjo (prvi odstavek 101. člena ZEKom-1). Kot rečeno, slednjo Agencija opravi po javnem posvetovanju in usklajevanju z Evropsko komisijo, BEREC-om in drugimi nacionalnimi organi držav članic Evropske unije (četrti odstavek 100. člena in tretji odstavek 99. člena, prvi odstavek 100. člena, prvi odstavek 209. člena ZEKom-1).

34. Opisana ureditev je v ZEKom-1 povzeta po Okvirni direktivi in Direktivi 2002/19/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o dostopu do elektronskih komunikacijskih omrežij in pripadajočih naprav ter o njihovem medomrežnem povezovanju (v nadaljevanju: Direktiva o dostopu24).25

35. Medtem ko (lahko) v postopku priprave analize sodelujejo potencialni operaterji s pomembno tržno močjo v okviru javnih posvetovanj (delijo svoja mnenja in pomisleke), pa se v postopku določitve operaterja s pomembno tržno močjo odloča o njegovih pravicah in obveznostih (drugi odstavek 101. člena ZEKom-1 in prvi odstavek 1. člena ZUP). Opisana postopka sta neločljivo povezana: šele po analizi in ugotovitvi v njej, da trg ni dovolj konkurenčen, Agencija določi operaterja s pomembno tržno močjo (prvi odstavek 101. člena ZEKom-126). Kot je zapisalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije v sodbi X Ips 492/2008 z dne 30. 12. 2010, 13. točka: „_Oprava analize predstavlja predhodno (ex ante) ocenitev stanja s ciljem izboljšati razmere na trgu, ki ni dovolj konkurenčen._“

36. Preplet in odvisnost omenjenih postopkov je ustvaril vrsto pravnih dilem, zlasti z vidika pravice do izjave operaterja s pomembno tržno močjo (prvi odstavek 9. člena in prvi odstavek 138. člena ZUP). Z nekaterimi od njih se je Vrhovno sodišče Republike Slovenije že soočilo. Glede seznanitve z listinami in dokazi, uporabljenimi za analizo, se je postavilo na naslednje stališče. Sklenilo je, da kljub temu, da analiza ni upravni akt, ima operater s pomembno tržno močjo možnost pregleda bistvenih dokumentov, listin in metodologij, če izkaže pravni interes in so ti bili osnova za naložene mu ukrepe.27 Analiza je strokovna obdelava pridobljenih podatkov o razmerah na trgu po načelih konkurenčnega prava in ob upoštevanju vsakokratnih priporočil Evropske komisije ter smernic ZEKom-1 (prvi odstavek 99. člena ZEKom-1). Kot taka se izvede po posvetovanjih; tako z javnostjo (prvi in drugi odstavek 204. člena ZEKom-1), kot z Evropsko komisijo, BEREC-om, regulatornimi organi držav članic Evropske unije ter Javno agencijo Republike Slovenije za varstvo konkurence (četrti odstavek 100. člena in tretji odstavek 99. člena, prvi odstavek 100. člena, prvi odstavek 209. člena ZEKom-1). Javno posvetovanje je s tega vidika posebna oblika participacije javnosti. Agencija mora pri pomembni tržni moči razkriti podatke in izračune, na katere je oprla svoje zaključke v analizi.28

37. Tožena stranka je v Analizi zapisala, da le-ta sloni na podatkih iz rednih kvartalnih vprašalnikov (od 14. 12. 2011 do 30. 6. 2017), vprašalnika številka 38242-26/2016 z dne 2. 9. 2016 in namenskih vprašalnikov.29 Slednji so bili štirje, nanašali pa so se na najemanje infrastrukture (številka 38242-35/2016 z dne 2. 12. 2016), dogovore o ravni storitev (številka 38242-8/2017 z dne 30. 1. 2017), kolokacije drugih operaterjev (številka 37241-1/2017 z dne 3. 4. 2017) in visokokakovostnih produktih (številka 38241-5/2017 z dne 31. 7. 2017).

38. Med uporabljene vire za Analizo je uvrstila Infocom Wholesale Leased Lines EU/CH Market Study, December 2015.30 Ta jo je, skupaj s podatki iz vprašalnikov o dogovorih ravni storitev, po njenih besedah, vodila do sklepa, da je skrajni dopustni čas za odpravo napak naslednji delovni dan.31 Ta rok vsebuje izpodbijana odločba v 8. e) točki izreka.

39. Stranki sta enotni, da je v postopku določitve operaterja s pomembno tržno močjo tožeča stranka zahtevala pregled tako Študije32, kot samih vprašalnikov.33 Tožena stranka je njeno prošnjo odklonila. Prav tako ni dvoma, da se ugotovitev o skrajnem času za odpravo napak odraža v naloženem ukrepu tožeči stranki (8. e) točka izreka izpodbijane odločbe). Povedano kaže, da je Študija igrala vlogo pri določitvi časa za odpravo napak.

40. Nenazadnje je tožeča stranka v izpodbijani odločbi zapisala, da ji je služila za primerjavo reguliranih cen, hitrosti in parametrov zakupljenih vodov, ki so del Upoštevnega trga na razvitih evropskih trgih.34 Njena razlaga je sicer protislovna; po eni strani je omenila, da je Upoštevni trg nastal na način, da so se dotedanjemu Upoštevnem trgu 6 „Dostopovni deli zakupljenih vodov (medoperaterski trg)“ dodale visokokakovostne storitve zamenljive z zakupljenimi vodi, po drugi strani pa je trdila, da je s Študijo primerjala razmere med državami in za Upoštevni trg sploh ni pomembna. Dejstvo ostaja, da Študija pokriva del sedaj Upoštevnega trga in da se je tožena stranka v Analizi sklicevala nanjo, kot na eno od okoliščin, ki so botrovale odločitvi o dopustnem času za odpravo napak.

41. S tega vidika je nastopil položaj, v katerem je tožena stranka vzela v obzir Študijo, tožeče stranke pa ni seznanila ne z njeno naravo, vplivom na zaključke in sprejete ukrepe, niti ji ni dala v tem pogledu možnosti, da se o naštetem izjavi. Povedano drugače, tožena stranka bi morala tožeči stranki predstaviti Študijo, ji razložiti, kako jo bo upoštevala in ji v tem oziru dati možnost izjave. Ker tega ni storila, je njena odločba obremenjena s kršitvijo pravil postopka (3. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). Posledično se je ne da preizkusiti (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP).

42. Stranka ima seveda možnost, da se izjavi tako o vsebini dokaza, kot rezultatu dokazovanja (tretji odstavek 146. člena ZUP).35 To pravilo je odsev pravice do enakega varstva iz 22. člena Ustave Republike Slovenije36 in iz nje izpeljanega temeljnega načela zaslišanja strank v upravnem postopku (prvi odstavek 9. člena ZUP).37 Uporaba dokazov v ožjem pomenu vključuje tudi njihovo predstavitev, predstavitev njihove ocene in izida dokazovanja v obrazložitvi odločbe. Pomembna je predvsem pravica stranke, da se seznani z uspehom dokazovanja in se o njem izreče. Dokazi in rezultati dokazovanja morajo biti del obrazložitve odločbe.38

43. Zgoraj zapisano pa ne drži za vprašalnike. Tožeča stranka ni navedla, na katere je merila; slednji so jasno in določno opredeljeni v Analizi na strani 13. Tudi po pozivu sodišča (listovna številka spisa 131) je njeno vztrajanje ostalo na ravni splošnega.

44. Tožena stranka pa tudi ni sledila pravilom o dokazovanju s pričami. Zaslišanje B. B., C. C. in D. D. je tožeča stranka uveljavljala v upravnem postopku.39 Tožena stranka je pridobila njihove pisne izjave, njihovo pričanje na ustni obravnavi pa je zavrnila. Tako odločitev je utemeljila z načelom ekonomičnosti. Ocenila je, da bi po ustnih izjavah potrebovala še pisne, zaradi strokovno zahtevne problematike.40

45. Njena presoja ni pravilna.

46. Kot dokaz se res uporabi vse, kar je primerno za ugotavljanje stanja stvari in kar ustreza posamezni zadevi (prvi odstavek 164. člena ZUP). V ta krog gotovo spada zaslišanje prič. To se izvede na ustni obravnavi (prvi odstavek 154. člena ZUP).

47. Po ZUP je ustna obravnava lahko neobveznega (fakultativnega) značaja ali pa je obvezna (obligatorna). Za prvo se uradna oseba odloči po lastnem preudarku ali na predlog stranke, če je to koristno za razjasnitev stvari. V treh primerih pa jo mora (vedno) razpisati; eden od njih je, če je treba zaslišati pričo ali izvedenca (prvi odstavek 154. člena ZUP). Zaslišanje prič na ustni obravnavi je torej temeljno pravilo. Temu pritrjuje pravna teorija41 in sodna praksa.42

48. Povedano pomeni, da v trenutku, ko uradna oseba ugodi predlogu za zaslišanje prič, mora to izvesti na ustni obravnavi. S tem se uresničuje načelo materialne resnice (8. člen ZUP) in načelo zaslišanja stranke (9. člen ZUP).43 Stranka lahko aktivno sodeluje v postopku. Pisna izjava priče je v tem pogledu izjemen dokaz; to je možnost, ki pride v obzir, ko to dovoljuje narava zadeve.44 Sem bodo sodile situacije, ko bo strankam zadoščala pisna izpoved priče oziroma jo bodo same predlagale brez zahteve po pričanju na ustni obravnavi.45

49. Pričujoč primer ni tak. Tožeča stranka je predlagala pričanje treh oseb. Tožena stranka se je s tem predlogom strinjala in pridobila njihove pisne izpovedi. Ni pa jih zaslišala na ustni obravnavi.

50. Opisano postopanje je vodilo do kršitve pravil upravnega postopka. Kot rečeno, se pričevanje praviloma izvede na ustni obravnavi (prvi odstavek 154. člena ZUP). Tožeča stranka je že med upravnim postopkom naglasila, da bi neposredna izpoved omogočila razjasnitev tehničnih in podatkovnih dilem.46 Gre za procesno pomanjkljivost, ki je vplivala na odločitev tožene stranke (4. točka prvega odstavka 237. člena ZUP). Tožeča stranka je bila prikrajšana za (neposredno) postavljanje vprašanj pričam, s tega zornega kota pa je bila okrnjena njena pravica, da se izjavi o dejstvih, pomembnih za izdajo izpodbijane odločbe. Pojmovanje tožene stranke, da ustna obravnava ni bila potrebna zaradi zapletenosti zadeve, je zato zmotno. V ponovljenem postopku bo morala predlagane priče zaslišati na ustni obravnavi.

**Še o vidiku materialnega prava**

51. V izogib ukvarjanju z enako problematiko v ponovljenem postopku sodišče na tem mestu pripominja sledeče. Agencija opredeli operaterja s pomembno tržno močjo in njegove dolžnosti (tako imenovane regulacijske obveznosti). Že po sami naravi stvari so to ex ante obveznosti.47 Enako kot prej ZEKom, tudi prvi odstavek 100. člena ZEKom-1 določa samo časovne intervale za analizo (tri leta po sprejetju prejšnjega ukrepa; drugi odstavek 100. člena ZEKom-1).48 Predpisan je torej čas za pripravo analize in ne čas, ki naj ga le-ta zaobjame. V oziru na to, da se mora posvetovati z javnostjo ter Evropsko komisijo, BEREC-om, regulatornimi organi držav članic Evropske unije in Javno agencijo Republike Slovenije za varstvo konkurence, je pomislek tožeče stranke o neažurnih podatkih neumesten. Še drugače, ne ZEKom-1, ne kakšen drug predpis toženi stranki ne nalagajo obveznosti zajetja točno določenega obdobja pred izdajo odločbe o določitvi operaterja s pomembno tržno močjo.

**Sklepno**

52. Tožena stranka ni sledila zgoraj omenjenim pravilom ZUP (1. točka prvega odstavka 27. člena ZUS-1). Ker niso bili izpolnjeni pogoji za spremembo odločbe (65. člen ZUS-1), jo je sodišče odpravilo (4. točka prvega odstavka 64. člena ZUS-1) in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek (tretji odstavek 64. člena ZUS-1). Ta jo mora obravnavati v skladu z danimi izhodišči sodišča (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).

**K II. točki izreka**

53. Tožeči stranki je sodišče priznalo povračilo stroškov po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (tretji odstavek 25. člena ZUS-1; v nadaljevanju: Pravilnik49). Le-ti znašajo 385,00 EUR, ob upoštevanju 22% davka na dodano vrednost pa v skupni višini 469,70 EUR (prvi odstavek 2. člena in drugi odstavek 3. člena Pravilnika).

1 Objavljeno v Uradnem listu Evropske unije L 251/13 z dne 21. 9. 2013. 2 Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številke: 26/1999 z dne 15. 4. 1999, 96/2002 z dne 14. 11. 2002, 110/2002 z dne 18. 12. 2002, 2/2004 z dne 15. 1. 2004, 52/2007 z dne 12. 6. 2007, 45/2008 z dne 8. 5. 2008, 74/2012 z dne 8. 10. 2012, 10/2017 z dne 27. 2. 2017, 32/2018 z dne 11. 5. 2018 in odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-255/99-28 z dne 5. 6. 2003, U-I-145/03-9 z dne 23. 6. 2005, Up-258/03-14 z dne 22. 9. 2005, U-I-55/04-10 ter Up-90/04-15 z dne 6. 4. 2006, U-I-146/07-34 z dne 13. 11. 2008, U-I-279/08-8 z dne 17. 12. 2008, U-I-279/08-14 z dne 9. 7. 2009, U-I-164/09-13 z dne 4. 2. 2010, U-I-200/09-14 z dne 20. 5. 2010, U-I-161/10-12 z dne 9. 12. 2010, U-I-74/12-6 z dne 13. 9. 2012, U-I-290/12-9 z dne 25. 4. 2013, U-I-134/10-28 z dne 24. 10.2013 ter U-I-48/11-10, Up-274/11-9 z dne 16. 1. 2014, U-I-74/14-9 z dne 17. 6. 2016 in U-I-5/16-9 z dne 19. 1. 2017. 3 Tožeča stranka je pomotoma zapisala 38241-3/2017/85 (razvidno iz druge strani listovne številke spisa 130). 4 Primerjaj sodbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije X Ips 232/2017 z dne 30. 1. 2019, 12. točka, X Ips 147/2016 z dne 24. 1. 2018, 10. točka, X Ips 265/2015 z dne 30. 8. 2017, 16. točka, X Ips 341/2015 z dne 7. 12. 2016, 10. in 11. točka ter številne druge. 5 Odgovor tožeče stranke na poziv tožene stranke z dne 10. 5. 2019, stran 3. 6 Odgovor tožeče stranke na poziv tožene stranke z dne 10. 5. 2019, stran 9. 7 Druga stran listovne številke spisa 129. 8 Primerjaj Nataša Smrekar: Zakon o upravnem sporu (ZUS-1) s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2019, stran 311. 9 Primerjaj sodbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 924/2006 z dne 28. 5. 2009, 8. točka, II Ips 301/2006 z dne 4. 12. 2008, sedmi odstavek in II Ips 231/2003 z dne 6. 5. 2004, deseti odstavek. 10 Sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokočnih upravnih aktov. To presojo pa lahko opravi le na podlagi dejanskega in pravnega stanja v času izdaje izpodbijanega akta. Primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Up 168/2019 z dne 9. 10. 2019, 14. točka ter sodbo in sklep I Up 476/2013 z dne 5. 2. 2015, 32. točka. 11 Primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Up 168/2019 z dne 9. 10. 2019, 14. točka ter sodbo in sklep I Up 476/2013 z dne 5. 2. 2015, 32. točka. 12 Primerjaj sodbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije X Ips 232/2017 z dne 30. 1. 2019, 12. točka, X Ips 147/2016 z dne 24. 1. 2018, 10. točka, X Ips 265/2015 z dne 30. 8. 2017, 16. točka, X Ips 341/2015 z dne 7. 12. 2016, 10. in 11. točka ter številne druge. 13 Rajko Pirnat: Komentar zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), 2. knjiga, Uradni list Republike Slovenije Pravna fakultete Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2020, stran 209. Primerjaj še sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije X Ips 285/2012 z dne 14. 3. 2013, 15. točka. 14 Primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije X Ips Ips 118/2020 z dne 13. 1. 2021, 9. točka. 15 Primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Up 168/2019 z dne 9. 10. 2019, 14. točka ter sodbo in sklep I Up 476/2013 z dne 5. 2. 2015, 32. točka. 16 Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številke: 109/2012 z dne 31. 12. 2012, 110/2013 z dne 27. 12. 2013, 81/2015 z dne 30. 10. 2015, 40/2017 z dne 21. 7. 2017 ter določbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-65/13-19 z dne 3. 7. 2014 in U-I-49/17-24. U-I-98/17-24 z dne 28. 3. 2019. 17 Objavljena v Uradnem listu Evropske unije L 108/33 z dne 24. 3. 2002, L 171/32 z dne 29. 6. 2007, L 167/12 z dne 29. 6. 2009 in L 337/27 z dne 18. 12. 2009. 18 Objavljen v Uradnem listu Evropske unije L 295/79 z dne 11. 10. 2014. 19 Gre za dokument SWD(2014) 298 z dne 9. 10. 2014. 20 Objavljen v Uradnem listu Evropske unije L 251/35 z dne 25. 9. 2010. 21 Gre za dokument BoR (14) 73 z dne 5. 6. 2014. 22 Izpodbijana odločba, stran 8, četrti odstavek. 23 Priporočilo z dne 8. 6. 2018. 24 Objavljena v Uradnem listu Evropske unije L 108/7 z dne 24. 4. 2002 in L 337/27 z dne 18. 12. 2009. 25 Predlog zakona o elektronskih komunikacijah, EVA 2012-3330-0056 z dne 27. 9. 2012, stran 233. Primerjaj 27. in 28. odstavek Preambule Okvirne Direktive . 26 Prvi in tretji odstavek 16.člena Okvirne direktive ter prvi odstavek 8. člena Direktive o dostopu. 27 Sodba X Ips 27/2011 z dne 11. 7. 2012, 22. točka in sklep X Ips 492/2008 z dne 30. 12. 2010, 20. točka. 28 Sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije X Ips 492/2008 z dne 30. 12. 2010, 20. točka. 29 Stran 5 in 13 Analize. 30 Opomba na strani 23 in stran 112 Analize. 31 Stran 23 Analize. 32 Odgovor tožeče stranke na poziv z dne 10. 5. 2019, stran 5. 33 Odgovor tožeče stranke na poziv z dne 10. 5. 2019, stran 13. 34 Stran 28 izpodbijane odločbe. 35 Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Up 96/2018 z dne 20. 6. 2018, 11. in 12. točka. 36 Objavljena v Uradni listih Republike Slovenije številke: 33/1991 z dne 28. 12. 1991, 42/1997 z dne 17. 7. 1997, 66/2000 z dne 26. 7. 2000, 24/2003 z dne 7. 3. 2003, 69/2004 z dne 24. 6. 2004, 68/2006 z dne 30. 6. 2006 in 47/2013 z dne 31. 5. 2013. 37 Tako Ustavno sodišče Republike Slovenije v odločitvah Up-171/00-16 z dne 12. 7. 2001, 7. točka in Up-345/00 z dne 10. 1. 2002, 10. točka. Enako sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Up 96/2018 z dne 20. 6. 2018, 12. točka. 38 Rajko Pirnat: Komentar Zakona o splonem upravnem postopku (ZUP), 2. knjiga, Uradni list Republike Slovenije in Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2020, stran 207. 39 Odgovor tožeče stranke na poziv z dne 10. 5. 2019, strani 12, 29, 57 in odgovor na poziv z dne 28. 5. 2019. 40 Tako v Pozivu z dne 17. 5. 2019 in izpodbijani odločbi, stran 25. 41 Nika Hudej: Komentar Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), 2. knjiga, Uradni list Republike Slovenije in Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2020, strani 168, 169, 303 ter tam našteta literatura. Glej še Erik Kerševan in Vilko Androjna: Upravno procesno pravo, upravni postopek in upravni spor, GV Založba 2017, Ljubljana, strani 264 in 291. 42 Sodbi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije U 9/2021 z dne 19. 5. 2022, 16. točka in G 25/2010 z dne 13. 3. 2012, 14. točka, sklep X Ips 45/2019 z dne 3. 6. 2020, 11. in 12. točka. 43 Nika Hudej: Komentar Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP), 2. knjiga, Uradni list Republike Slovenije in Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2020, stran 167. Glej še Erik Kerševan in Vilko Androjna: Upravno procesno pravo, upravni postopek in upravni spor, GV Založba 2017, Ljubljana, stran 264. 44 Primerjaj tretji odstavek 71. člena ZUP. Gre za splošno pravilo, ki ga je za priče treba razlagati v tesni povezavi s prvim odstavkom 154. člena ZUP. 45 Nika Hudej: Komentar Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), 2. knjiga, Uradni list Republike Slovenije in Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2020, stran 303. 46 Odgovor tožeče stranke na poziv z dne 28. 5. 2019. 47 Primerjaj 27. odstavek Preambule Okvirne direktive. Enako Predl0g zakona o elektronskih komunikacijah, EVA 2012-3330-0056 z dne 27. 9. 2012, stran 233. 48 Primerjaj prvi odstavek 21. člena ZEKom in prvi odstavek 100. člena ZEKom-1 . 49 Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številki: 24/2007 z dne 20. 3. 2007 in 107/2013 z dne 20. 12. 2013.