Jedro

V izvršilnem postopku se vrednost nepremičnine pri prodaji nepremičnine res ugotavlja po tržni ceni na dan cenitve, vendar pa prometna vrednost nepremičnine predstavlja osnovo za ugotavljanje njene tržne vrednosti. Iz tega razloga ni mogoče šteti, da izvedenec, ki je izračunal prometno vrednost nepremičnine, svojega dela ni opravil in mu nagrada ne pripada. Če je cenitev pomanjkljiva, jo je treba dopolniti v skladu z 2. odstavkom 254. člena ZPP, izvedencu pa pripada nagrada v obsegu dela, ki ga je opravil in kolikor cenitev prispeva k razjasnitvi okoliščin, pomembnih za ugotovitev vrednosti nepremičnine v izvršilnem postopku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je sodnemu izvedencu odmerilo izvedenino v znesku 47.250,00 SIT, obračunalo 17,6470 % davek in odločilo, da se izvedenina, ki se izplača iz založenega predujma, nakaže izvedencu.

Proti sklepu se je brez navedbe pritožbenih razlogov pritožil upnik. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep tako spremeni, da se sodnemu izvedencu nagrada ne odmeri in plača. Navaja, da je Okrajno sodišče v Sevnici s sklepom določilo sodnega izvedenca gradbene stroke z napotilom, da se vrednost nepremičnin ugotavlja po tržni ceni na dan cenitve, pri čemer se upošteva še, kolikor je nepremičnina manj vredna zaradi tega, ker so na njej tudi po prodaji določene pravice. Sodni izvedenec je izdelal cenitveno poročilo, in sicer cenitev prometne vrednosti nepremičnine stanovanjske hiše. Pri cenitvi se ni držal napotil sodišča prve stopnje in je le-to izdelal na izključno stroškovno - administrativnem principu, ki je neustrezen za določanje tržne vrednosti na lokalnem nepremičninskem trgu. Cenitev bi morala biti izdelana na osnovi tržnega pristopa. Prav tako ni ugotovil zmanjšanja vrednosti po 3. odstavku 178. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, (v nadaljevanju ZIZ).

Pritožba ni utemeljena.

Odgovor na vprašanje, ali ima izvedenec gradbene stroke pravico do nagrade za izdelano cenitev (1. odstavek 249. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ), je odvisen od tega, ali je s svojim strokovnim znanjem prispeval k razjasnitvi dejstev v okviru predmeta dela, kot mu ga je začrtalo sodišče prve stopnje s sklepom z dne 11.9.2000. Pritrditi je stališču sodišča prve stopnje, da je izvedenec svoje delo opravil, zato mu v skladu z 18. členom Pravilnika o sodnih cenilcih (Ur.l. RS št. 20/95) pripada nagrada po Pravilniku o tarifi za plačilo storitev sodnih izvedencev in sodnih cenilcev (Ur.l. RS št. 61/97, 72/98). Izvedenec je v cenitvi z dne 27.12.2000 izračunal prometno vrednost sporne nepremičnine. Res je sicer, da je treba pri izvršbi na nepremičnine ugotoviti vrednost nepremičnine po tržni ceni na dan cenitve, pri čemer se upošteva tudi morebitno zmanjšanje, ker ostanejo na nepremičnini po prodaji določene pravice (2. in 3. odstavek 178. člena ZIZ). Čeprav izvedenec ni v celoti opravil naloge, ki mu jo je zaupalo sodišče prve stopnje, pa ne more biti nobenega dvoma, da izračun prometne vrednosti nepremičnin predstavlja izhodišče za ugotovitev njene tržne vrednosti. Tržno vrednost je treba določiti na podlagi tržne analize, upoštevajoč specifičnosti trga nepremičnin. Tržne vrednosti nepremičnine, ki je sicer lahko višja ali nižja od njene prometne vrednosti, tako brez izračuna prometne vrednosti ni mogoče določiti. Pritožbeni očitek, da izvedenec dela ni opravil s sklepom sodišča z dne 11.9.2000 ni utemeljen. Če je cenitev ob nakazani pravni podlagi iz 2. in 3. odstavka 178. člena ZIZ nepopolna, to pomeni le, da jo bo treba dopolniti v skladu z določilom 2. odstavka 254. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ne pa, da izvedencu ne pripada nagrada za delo v obsegu, ki ga je opravil. Ker niso podani ne uveljavljani pritožbeni razlogi ne razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).