- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
Sklep I R 13/2007
ECLI:SI:VSRS:2007:I.R.13.2007 Civilni oddelek
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Obstoj zunajzakonske skupnosti predlagatelja in nasprotne udeleženke, ki je sodnica Okrajnega sodišča v A. kot krajevno in stvarno pristojnega sodišča, bi ob posebnostih opisanega nepravdnega postopka utegnil povzročiti dvom in nezaupanje pri prizadetih udeležencih in s tem otežiti postopek.
Izrek
Za odločanje v tej zadevi se določi Okrajno sodišče v B.
Obrazložitev
Predlagatelj je pri stvarno in krajevno pristojnemu Okrajnemu sodišču v A. vložil predlog zaradi razdružitve solastnega premoženja, ki sta ga v času trajanja zunajzakonske skupnosti ustvarila z nasprotno udeleženko.
Okrajno sodišče v A. je 24.1.2007 predlagalo, naj se za odločanje v zadevi določi drugo stvarno pristojno sodišče. Navedlo je, da je nasprotna udeleženka sodnica Okrajnega sodišča v A. Konec leta 2006 je na Ministrstvo za pravosodje, Vrhovno sodišče RS, Višje sodišče v A. in druge ustanove naslovila obširno pismo glede razmer na tem sodišču. Predlog je utemeljen.
Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 36/04, ZPP) v 67. členu določa, da Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Pravni standard "drugih tehtnih razlogov" zajema različne okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, ampak nanj lahko vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče. Mednje po oceni Vrhovnega sodišča spada tudi dejstvo, da lahko pride v nepravdnem postopku zaradi razdružitve skupnega premoženja do razkrivanja okoliščin iz osebnega in družinskega življenja, ki so intimne narave. Obstoj zunajzakonske skupnosti predlagatelja in nasprotne udeleženke, ki je sodnica Okrajnega sodišča v A. kot krajevno in stvarno pristojnega sodišča, bi ob posebnostih opisanega postopka utegnil povzročiti dvom in nezaupanje pri prizadetih udeležencih in s tem otežiti postopek.
Ker uveljavljane okoliščine, upoštevajoč objektivni test nepristranskosti sojenja, utemeljujejo prenos krajevne pristojnosti, je Vrhovno sodišče za odločanje v zadevi določilo Okrajno sodišče v B.