Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

UPRS Sklep I U 218/2024-43

ECLI:SI:UPRS:2024:I.U.218.2024.43 Upravni oddelek

mednarodna zaščita predaja odgovorni državi članici zavrženje prošnje za mednarodno zaščito
Upravno sodišče
15. marec 2024
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

V tej zadevi torej tožnik očitno nima namena počakati do pravnomočnega zaključka postopka mednarodne zaščite, saj je samovoljno zapustil azilni dom in se vanj ni vrnil, niti ni sporočil, kje se nahaja, s čimer je kršil svoje obveznosti po ZMZ-1. Zato je sodišče zaradi pomanjkanja pravnega interesa tožbo tožnika zoper izpodbijani sklep na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 kot nedovoljeno zavrglo.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Predlog za izdajo začasne odredbe se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožnik, ki naj bi bil državljan Kraljevine Maroko, je 31. 1. 2024 vložil tožbo zoper sklep Ministrstva za notranje zadeve, št. 2142-6400/2023/8 (1222-19) z dne 24. 1. 2024 (v nadaljevanju izpodbijani sklep), s katerim je bilo odločeno, da se njegova prošnja za priznanje mednarodne zaščite zavrže (1. točka izreka) in da bo na podlagi meril določenih v Uredbi Dublin III1 predan Republiki Hrvaški, kot odgovorni državi članici za obravnavo njegove prošnje (2. točka izreka). S 3. točko izreka izpodbijanega sklepa je bilo določeno časovno obdobje, v katerem bo predaja tožnika izvršena. Bistvo tožbe so navedbe tožnika, da je tožena stranka v predhodnem postopku napačno zaključila, da ni ovir za predajo tožnika Republiki Hrvaški. Tožnik namreč trdi, da tam obstajajo sistemske pomanjkljivosti v postopku mednarodne zaščite. Sodišču predlaga, da izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponoven postopek.

2. Hkrati s tožbo je tožnik sodišču predlagal tudi izdajo začasne odredbe, in sicer na način, da se izvršitev izpodbijanega sklepa odloži do pravnomočne odločitve o glavni stvari.

3. Tožena stranka je v odgovoru na tožbo predlagala zavrnitev tožbe in sodišču poslala spise, ki se nanašajo na to zadevo (tretji odstavek 38. člena ZUS-1).

4. Sodišče je v zadevi narok za glavno obravnavo in obravnavo predloga za izdajo začasne odredbe razpisalo za 5. 3. 2024. Še pred tem dnem je prejelo vlogo tožene stranke, v kateri je ta navedla, da je bilo z vpogledom v interne evidence nastanitev 27. 2. 2014 ugotovljeno, da je tožnik 16. 2. 2024 samovoljno zapustil nastanitvene kapacitete Urada Vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov in se od takrat vanje ni vrnil, niti ni pristojnemu organu nič sporočil o morebitni lokaciji druge nastanitve. Glede na to tožena stranka meni, da tožnik ne izkazuje več pravnega interesa za nadaljevanje tega postopka, zato sodišču predlaga, da tožbo zavrže. Tožena stranka je vlogi priložila izpis iz internih evidenc nastanitve z dne 27. 2. 2024 (B5), ki potrjuje njene navedbe o samovoljni zapustitvi azilnega doma na naslovu ....

5. Sodišče je z zgoraj omenjeno vlogo tožene stranke seznanilo tožnikovo pooblaščenko, ki je v vlogi z dne 4. 3. 2024 sodišču sporočila, da so navedbe tožene stranke o tem, da je tožnik v februarju 2024 samovoljno zapustil azilni dom, resnične.

**K I. točki izreka:**

6. Tožba ni dovoljena.

7. Vsak, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravic in pravnih koristi, mora ves čas postopka izkazovati svoj pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo. Na obstoj pravnega interesa mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas trajanja upravnega spora.

8. Iz določb Zakona o mednarodni zaščiti (ZMZ-1) izhaja, da ima prosilec za mednarodno zaščito, ko se odloča o njegovi prošnji, poleg pravic tudi dolžnosti, katerih kršitve imajo raznovrstne posledice. V skladu z 80. členom ZMZ-1 se za nastanitev prosilcev ustanovi azilni dom, v katerem mora prosilec počakati na odločitev o njegovi prošnji za mednarodno zaščito. To izhaja iz 2. alineje drugega odstavka 50. člena ZMZ-1, v kateri je določeno, da če je iz uradnih evidenc pristojnega organa razvidno, da je prosilec samovoljno zapustil azilni dom ali njegovo izpostavo in se v treh dneh od samovoljne zapustitve ni vrnil v azilni dom ali njegovo izpostavo, se njegova prošnja šteje za umaknjeno in pristojni organ postopek s sklepom ustavi (šesti odstavek 49. člena ZMZ-1).

9. ZMZ-1 sicer izrecno ureja samo primere ustavitve postopka pred pristojnim organom, ne pa tudi situacije, ko prosilec azilni dom samovoljno zapusti po odločitvi pristojnega organa o njegovi prošnji, tj. v času, ko je v zvezi z odločitvijo pristojnega organa, s katero se prosilec ne strinja, v teku upravni spor. Vendar pa to po presoji sodišča ne pomeni, da bi sodišče v primeru nastopa okoliščin iz 2. alineje drugega odstavka 50. člena ZMZ-1, do katerih pride po odločitvi pristojnega organa o tožnikovi prošnji oz. v času teka upravnega spora moralo vsebinsko obravnavati tožnikovo tožbo zoper odločitev pristojnega organa o njegovi prošnji, saj obveznosti prosilca glede bivanja v azilnem domu veljajo tudi v primeru sodnega spora. Takšno je tudi stališče sodne prakse, ki je v zvezi s tem vprašanjem ustaljena.2

10. Da ima samovoljna zapustitev azilnega doma v ureditvi posamezne države članice lahko posledice za meritorno obravnavo prosilčeve prošnje, izhaja tudi iz določbe člena 28(1)(b) Procesne direktive 2013/32/EU, ki pravi, da lahko države članice domnevajo, da je prosilec implicitno umaknil prošnjo za mednarodno zaščito ali od nje odstopil, če se ugotovi, da je pobegnil ali brez dovoljenja zapustil kraj, kjer je živel ali bil pridržan, ne da bi to v razumnem roku sporočil pristojnemu organu, ali da v razumnem roku ni izpolnil obveznosti javljanja ali drugih obveznosti komuniciranja, razen če prosilec dokaže, da je bilo to posledica okoliščin, na katere ni mogel vplivati.

11. V tej zadevi ni sporno, da je tožnik 16. 2. 2024 samovoljno zapustil azilni dom na naslovu ..., in se vanj ni vrnil, niti ni pristojnim sporočil, kje se nahaja. S tem je konkludentno pokazal, da nima namena počakati na sodno odločitev, ki bi lahko bila njemu v korist, s tem pa tudi izpodbijani sklep očitno ne posega več v njegove pravice, ki jih je uveljavljal v postopku mednarodne zaščite.

12. Tudi Ustavno sodišče je že večkrat zavrglo pritožbe prosilcev, ki so samovoljno zapustili azilni dom ali center za tujce.3 V sklepu Up-3936/07 z dne 4. 7. 2008 je med drugim navedlo, da "se mora prosilec za azil do pravnomočnosti odločitve o njegovi prošnji, oziroma v primeru vložitve ustavne pritožbe do končne odločitve o ustavni pritožbi, ravnati v skladu z določbami zakona, torej tudi izpolnjevati dolžnosti, ki mu jih zakon nalaga" in "Ker so pritožniki azilni dom samovoljno zapustili in se vanj v treh dneh niso vrnili, očitno nimajo več namena prositi za mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji. Glede na navedeno Ustavno sodišče ugotavlja, da pritožniki ne izkazujejo več pravnega interesa za nadaljevanje postopka s to ustavno pritožbo. Zato je njihovo ustavno pritožbo zavrglo."

13. V tej zadevi torej tožnik očitno nima namena počakati do pravnomočnega zaključka postopka mednarodne zaščite, saj je samovoljno zapustil azilni dom in se vanj ni vrnil, niti ni sporočil, kje se nahaja, s čimer je kršil svoje obveznosti po ZMZ-1. Zato je sodišče zaradi pomanjkanja pravnega interesa tožbo tožnika zoper izpodbijani sklep na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 kot nedovoljeno zavrglo. Po tej določbi namreč tožba ni dovoljena, če sodišče ugotovi, da upravni akt, ki se izpodbija s tožbo očitno ne posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist. **K II. točki izreka:**

14. Iz smiselno enakih razlogov kot tožbo je sodišče zavrglo tudi tožnikov predlog za izdajo začasne odredbe. Ker je tožnik samovoljno zapustil azilni dom nima več pravnega interesa za vsebinsko odločitev o njegovi tožbi zoper izpodbijani sklep, saj ta očitno ne posega več v njegov pravni položaj, kar nadalje pomeni, da tožnik tudi nima več pravnega interesa, da se izvršitev izpodbijanega sklepa do pravnomočne odločitve v tej zadevi odloži. Poleg tega ni znano, kje se tožnik trenutno nahaja, kar pomeni, da do njegove predaje Republiki Hrvaški dejansko niti ne more priti.

15. Ob smiselni uporabi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 je zato sodišče zavrglo tudi tožnikov predlog za izdajo začasne odredbe.

1 Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in sveta z dne 26. junija 2014 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva (prenovitev). 2 Prim. sklepe Vrhovnega sodišča I Up 121/2020, I Up 129/2020, I Up 98/2017, I Up 315/2016, I Up 316/2016 in sklepe tega sodišča I U 422/2024, I U 329/2020, I U 287/2024, I U 57/2020, I U 785/2016 itd. 3 Prim. odločbe Ustavnega sodišča Up-555/07 z dne 11. 6. 2007, Up-1440/06 z dne 7. 2. 2007 in Up-1599/06 z dne 14. 11. 2006.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia