Jedro

Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.

Izražanje dvoma v korektno vodenje postopka ne predstavlja utemeljenega razloga za delegacijo pristojnosti.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Vlagatelj je vložil ugovor zoper plačilne naloge z dne 6. 12. 2023 opr. št. I U 327/2023, I U 328/2023, I U 668/2022, I U 669/2022, I U 670/2022 in I U 1467/2022. V ugovoru je podal tudi predlog za delegacijo pristojnosti Upravnega sodišča v Ljubljani, v katerem navaja, da je njega in njegovo družino sodnica A. A. s pristransko in goljufivo odločitvijo in obrazložitvijo sodbe oškodovala za sedem tisoč evrov. Zato meni, da je glede na način odločanja sodnice A. A. vprašljiva kredibilnost Upravnega sodišča v Ljubljani za odločanje v postopku, ki je v teku in za odločanje o ugovorih zoper plačilne naloge.

2. Predlog ni utemeljen.

3. V skladu s 67. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se v upravnem sporu uporablja na podlagi prvega odstavka 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.

4. Kot izhaja iz citirane določbe 67. člena ZPP, je lahko razlog za prenos pristojnosti zagotavljanje smotrnosti izvedbe postopka. Vrhovno sodišče ugotavlja, da vlagatelj okoliščin, ki bi utemeljevale lažjo izvedbo postopka na katerem od zunanjih oddelkov Upravnega sodišča, ne navaja.

5. Pravni standard "drugih tehtnih razlogov" pa zajema tudi druge okoliščine, med drugim takšne, ki lahko vzbujajo dvom v objektivno nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.1 Izključiti je torej treba vsako okoliščino, ki bi, upoštevaje kriterij razumnega opazovalca, lahko omajala zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh, kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi, ker bi se ustvarjal videz, da naj bi vsi sodniki danega sodišča zaradi te okoliščine (največkrat zaradi tesnejših, predvsem sorodstvenih razmerij strank in sodnikov) ne mogli prosto odločati po svoji vesti.2

6. Po presoji Vrhovnega sodišča v konkretnem primeru taki tehtni razlogi niso podani. Namen 67. člena ZPP namreč ni omogočiti prenosa sojenja v zadevi zgolj zato, ker sodišče na sedežu ni odločilo v skladu z vlagateljevimi pričakovanji. To bi namreč nasprotovalo ne le določbi 67. člena ZPP, ampak tudi določbi drugega odstavka 23. člena Ustave, po kateri lahko vsakemu, ki zahteva sodno varstvo, sodi samo sodnik, izbran po vnaprej z zakonom in sodnim redom določenih pravilih - tako imenovani naravni sodnik.3 Neutemeljene pa so tudi vlagateljeve navedbe o vprašljivi kredibilnosti Upravnega sodišča v Ljubljani, zaradi načina sojenja sodnice A. A.. Izražanje dvoma v korektno vodenje postopka ne predstavlja utemeljenega razloga za delegacijo pristojnosti. Ob tem Vrhovno sodišče še dodaja, da je zagotavljanju pravice do nepristranskega sojenja z vidika posamičnega sodnika namenjen institut njihove izločitve.

7. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče predlog kot neutemeljen zavrnilo.

1 Sklepi Vrhovnega sodišča I R 15/2014 z dne 6. 2. 2014, I Upr 3/2015 z dne 11. 2. 2015, I Upr 6/2015 z dne 2. 9. 2015, I Upr 1/2016 z dne 15. 3. 2016, I R 64/2017 z dne 25. 5. 2017. 2 Sklepa Vrhovnega sodišča I R 38/2020 z dne 27. 2 2020 in I Upr 2/2020 z dne 3. 6. 2020. 3 Sklepa Vrhovnega sodišča III R 6/2015 z dne 24. 3. 2015 in I R 39/2019 z dne 14. 3. 2019.