Jedro

Predmet odločanja je določitev odškodnine za razlaščeno zemljišče po 105. členu ZUreP-1. Zaradi nerazumljivosti in nedoločnosti sklepa je bila predlagatelju odvzeta možnost, da se izjavi o celotnem izvedenskem mnenju. Pravica stranke, da sodeluje v dokaznem postopku in se izjavi o rezultatih dokazovanja, je element pravice do izjave v postopku. Ker gre v obravnavanem primeru za relevanten dokaz, je sodišče prve stopnje s prezgodnjo izdajo končne odločbe, ki je predlagatelju onemogočila celovito izjasnitev o izvedenem dokazu, zagrešilo absolutno bistveno kršitev po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP. Že to je terjalo razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločanje o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je določilo odškodnino za razlaščene nepremičnine predlagatelja parc. št. 486/5, parc. št. 486/6 in parc. št. 486/12, vse k. o. X , v višini 81.903,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5.9.2013 naprej. Nasprotnemu udeležencu je naložilo v plačilo predlagateljeve stroške postopka v višini 3.794,92 EUR.

2. Predlagatelj vlaga pritožbo. Uveljavlja vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP). Predlaga spremembo sklepa in določitev odškodnine v znesku 189.407,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5.9.2013 naprej. Podrejeno se zavzema za vrnitev zadeve v nov postopek sodišču prve stopnje. Zahteva povračilo pritožbenih stroškov. Uveljavlja bistveno kršitev postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker mu v zaključni fazi postopka ni bila dana možnost obravnavanja. Sklep je bil izdan pred potekom roka, ki mu ga je sodišče določilo za izjasnitev o izvedeniškem mnenju. Pritožbi prilaga pripombe na dopolnitev izvedeniškega mnenja, ki mu je bila vročena 20.11.2014. Ponovno poudarja, da je končna ocena vrednosti razlaščenih zemljišč tudi ob upoštevanju namena uporabe – cestna infrastruktura – postavljena prenizko upoštevaje transakcije nepremičnin nasprotnega udeleženca. Sklicuje se na odgovor cenilke N. K. G. z dne 27.11.2014, ki naj se šteje kot del njegove trditvene podlage. Cenilka vztraja pri svojem stališču. Predložila je podatke o transakcijah, ki jih je v obdobju zadnjih let izvedel nasprotni udeleženec. Izvedenec je upošteval transakcije za nepremičnine, ki niso primerljive. Končna ocena je prenizka za stavbna in za kmetijska zemljišča. Sklep je treba razveljaviti. Izvedeniško mnenje izvedenca B. je bilo nepopolno. Do pripomb predlagatelja se ni zadostno opredelil. Predlagatelj je z drugo cenilko vzbudil dvom o pravilnosti njegovega mnenja. Mnenje predlagatelja je dokazno sredstvo, ki bi ga bilo treba upoštevati in nejasnosti v izvedeniškem mnenju sodnega izvedenca odpraviti po uradni dolžnosti. Sodišče je ravnalo nasprotno. Še pred potekom roka za podajo pripomb na zadnje B. navedbe je vsebinsko odločilo o zadevi in ni upoštevalo predlagateljevega predloga za novega izvedenca. Ni zadostnih razlogov za nižjo vrednost odškodnine, ki jo je predlagal izvedenec B. Ni odločeno o vseh stroških izvedenca. Sodišče je prezrlo zadnji sklep o izvedenini v višini 261,42 EUR.

3. Nasprotni udeleženec je odgovoril na vročeno pritožbo. Zavzema se za zavrnitev in potrditev izpodbijanega sklepa. Priglaša stroške z odgovorom na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Predmet odločanja je določitev odškodnine za razlaščeno zemljišče po 105. členu Zakona o urejanju prostora (v nadaljevanju ZUreP-1). Sodišče jo je ugotavljalo z v postopku postavljenim izvedencem A. B. Na zadnjem naroku je bil zaslišan v zvezi s pripombami udeležencev k pisnemu mnenju in pisni dopolnitvi mnenja. Na pripombe predlagatelja, oprte na z njegove strani predloženo (izvensodno pridobljeno) cenitev druge cenilke, je izvedenec utemeljeval svoje mnenje z novimi prodajnimi podatki, kjer so bili izvedeni odkupi zemljišč izključno za potrebe cest in kjer je kot kupec nastopal nasprotni udeleženec. Ob zaslišanju se je na podatke o doseženih cenah skliceval opisno in se zavezal tabelo s podatki posredovati sodišču še v pisni obliki. Sodišče je sklenilo, da se narok zaključi in da sklep izide pisno po poteku 8 dnevnega roka, ko bo sodišče posredovalo vlogo izvedenca obema udeležencema za podajo morebitnih pripomb (sklep na list. št. 95 spisa).

6. Sprejeti sklep nakazuje, da se je sodišče odločilo za izdajo pridržanega sklepa – po zaključku naroka. Sodišče lahko sklene, da konča glavno obravnavo tudi tedaj, če je treba čakati, da se priskrbijo še kakšni spisi, v katerih so dokazi, potrebni za odločitev, ali če je treba počakati na zapisnik o dokazih, ki jih je izvedel zaprošeni sodnik (drugi odstavek 291. člena ZPP). Predčasno sklenitev glavne obravnave je izjema. Dopustna je le, če manjkajo posamezna dokazila, in pod nadaljnjim pogojem, da se stranke odpovedo obravnavanju manjkajočih dokazov ali če sodišče meni, da to obravnavanje ni potrebno. V podatkih spisa (zapisnik naroka) ni izjav udeležencev o odpovedi obravnavanja podatkov, na katere se je skliceval izvedenec pri podajanju izvedeniškega mnenja. Izjavi bi morali biti izrecni in nedvoumni. Sodišče samo pa je že v sklepu o izdaji pridržane odločbe pravilno nakazalo, da gre pri podatkih, ki jih bo pridobilo naknadno (o tržnih cenah primerljivih nepremičninah) za pravno relevantne podatke, ki so odločilni za presojo višine odškodnine za razlaščena zemljišča. Zato je njegova odločitev, da udeležencema omogoči obravnavo tudi naknadno dostavljenih dokazov, pravilna. Sklep nakazuje, da jima je dopustilo rok za odgovor oziroma za podajo morebitnih pripomb. Vendar je sklep nejasen pri opredelitvi tega roka oziroma roka za izdajo pridržanega sklepa. Pritožnik upravičeno opozarja, da je razumel, da teče od vročitve dokumentacije izvedenca udeležencem in ne od zaključka naroka (kot ga je očitno štelo sodišče). Narok je bil namreč zaključen 14.11.2014, podatki izvedenca so bili udeležencema poslani 18.11.2014, predlagatelj jih je prejel 26.11.2014, izpodbijani sklep pa je bil izdan 22.11.2014. 7. Zaradi nerazumljivosti in nedoločnosti sklepa je bila predlagatelju odvzeta možnost, da se izjavi o celotnem izvedeniškem mnenju. Pravica stranke, da sodeluje v dokaznem postopku in se izjavi o rezultatih dokazovanja, je element pravice do izjave v postopku. Ker gre v obravnavanem primeru za relevanten dokaz, je sodišče prve stopnje s prezgodnjo izdajo končne odločbe, ki je predlagatelju onemogočila celovito izjasnitev o izvedenem dokazu, zagrešilo absolutno bistveno kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Že to je terjalo razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP) in se pritožbeno sodišče do nadaljnjih pritožbenih navedb ne bo opredeljevalo.

8. Sodišče prve stopnje bo moralo v njem dopustiti udeležencem pripombe na naknadno predložene podatke izvedenca oziroma vsebinsko obravnavati pripombe na dopolnitev izvedeniškega mnenja, ki jih je predlagatelj že predložil k pritožbi. Do njih se bo moralo vsebinsko opredeliti in ponovno presoditi, ali je z njimi predlagatelj uspel omajati podano izvedeniško mnenje, na katero se je naslonilo pri svoji odločitvi. Svojo odločitev o vseh ugotovljenih pravno relevantnih okoliščinah (vključno v zvezi s predlogom za postavitev drugega izvedenca) naj ponovno celovito in natančno obrazloži, pri odločanju o stroških postopka pa upošteva stroške celotne izvedenine in tudi tega pritožbenega postopka (tretji odstavek 165. člena ZPP).