Jedro

Upnik kot predsednik nadzornega sveta predlaga začasno odredbo v zavarovanje zahtevka na ugotovitev ničnosti sklepa nadzornega sveta družbe. Sklep nadzornega sveta družbe je korporacijskopravni akt družbe, zato je upnik svoj zahtevek pravilno uperil zoper družbo, katere akt je sporen.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče ugovora družbe P. d.d., in T. P. zoper sklep o začasni odredbi z dne 11.12.2002 zavrglo, ugovor A. R. pa zavrnilo.

Zoper navedeni sklep sta se pravočasno pritožila T. P. in A. R. iz vseh pritožbenih razlogov in predlagala, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Pritožbi nista utemeljeni.

Pritožnika neutemeljeno oporekata Okrožnemu sodišču v Ljubljani pristojnost za odločanje o predlagani začasni odredbi. Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodiščih (Ur. list RS št. 28/2000) je bil noveliran 101 člen prej veljavnega Zakona o sodiščih, ki sedaj v II.5. točki 1. odstavka določa, da je okrožno sodišče pristojno za odločanje o predlogih za izdajo začasnih odredb, vloženih pred začetkom spora, o katerem bo sodišče odločalo po pravilih v gospodarskih sporih. Upnik je vložil predlog za izdajo začasne odredbe v zavarovanje zahtevka na ničnost sklepov izredne seje nadzornega sveta družbe P. d.d., z dne 2.12.2002. O takem zahtevku pa bo skladno s 1. odstavkom 482. člena ZPP sodišče moralo postopati po pravilih o postopku v gospodarskih sporih.

Zmotno je tudi stališče pritožnikov, da bi upnik kot predsednik nadzornega sveta moral zastopati družbo proti članom uprave, kot je to predvideno v ZGD in je nelogično, da predlaga izdajo začasne odredbe zoper družbo. Po 275. členu ZGD res predsednik nadzornega sveta zastopa družbo proti članom uprave. Vendar citirano določilo ureja situacijo, ko gre za kolizijo interesov družbe in člana uprave (na primer v poslih med družbo in članom uprave, ko bi slednji sicer v funkciji uprave zastopal družbo, istočasno pa bi bil tudi nasprotna pogodbena stranka). Za tak primer v obravnavani zadevi ne gre. Upnik kot predsednik nadzornega sveta predlaga začasno odredbo v zavarovanje zahtevka na ugotovitev ničnosti sklepa nadzornega sveta družbe. Sklep nadzornega sveta družbe je korporacijskopravni akt družbe, zato je upnik svoj zahtevek pravilno uperil zoper družbo, katere akt je sporen. Upnik je uveljavljal verjetnost svoje terjatve s trditvijo, da je bila seja nadzornega sveta dne 2.12.2002 sklicana v nasprotju s kogentnim določilom 273. člena ZGD, ker za sklic seje predsednik nadzornega sveta ni prejel zahteve in za sklic po 2. odstavku 273. člena ZGD ni bilo pogojev in so zaradi tega sklepi, sprejeti na tej seji, nični. Pritožnika ne izpodbijata ugotovitev prvostopenjskega sodišča o nepravilnem sklicu seje in verjetnosti terjatve na ugotovitev ničnosti sklepov te seje. Ob pravilno uperjenem zahtevku zoper družbo tako kot prvostopenjsko sodišče tudi pritožbeno sodišče ugotavlja, da je izpolnjen eden od pogojev za izdajo začasne odredbe po 1. odstavku 272. člena ZIZ.

Pritožnika sicer navajata, da je bil na sporni seji dne 2.12.2002 sprejet sklep o razrešitvi dotedanjega direktorja družbe A. S. prav iz razloga, ker je bilo njegovo ravnanje v nasprotju z interesi družbe in zanjo škodljivo, vendar razlogi za sprejetje sklepov na sporno sklicani seji niso relevantni. Ne glede na vsebino (morebitno utemeljeno) sprejetih sklepov so taki sklepi, ki so obremenjeni s postopkovnimi kršitvami in v nasprotju s prisilnimi predpisi, kakršno je določilo 273. člena ZGD o načinu sklica seje nadzornega sveta, nični. Z vsebino sprejetih sklepov se sodišču zato ni treba ukvarjati. Pritožnika pa ne izpodbijata ugotovitve prvostopenjskega sodišča, da upnik kot predsednik nadzornega sveta ne more nemoteno opravljati svoje funkcije, niti nista v ugovoru izpodbijala trditev upnika, da mu je s spornim sklepom novoimenovani direktor družbe T. P. onemogočal dostop v prostore družbe in da odtujuje poslovno dokumentacijo družbe. Glede na navedeno pritožbeno sodišče soglaša z razlogi prvostopenjskega sodišča, da je predlagana začasna odredba potrebna zaradi preprečitve uporabe sile in nastanka težko nadomestljive škode (2. alineja 2. odstavka 272. člena ZIZ).

Pritožbi T. P., da začasna odredba ne more učinkovati zoper nekoga, ki ni stranka v predmetni zadevi, ob zgoraj obrazloženi pravni naravi sklepov nadzornega sveta ni mogoče pritrditi. Pasivno legitimirana stranka je v tem postopku družba in ne T. P., kot direktor družbe imenovan na sporni seji nadzornega sveta. Jasno je, da začasno zadržanje sklepov nadzornega sveta, sprejetih na tej seji (kar je vsebina izdane začasne odredbe), posega tudi v njegov pravni položaj. Prav zato mu ni mogoče odreči pravnega interesa za izid tega postopka in s tem statusa udeleženca v tem postopku (5. točka 16. člena ZIZ). Prvostopenjsko sodišče zato ni postopalo pravilno, ko je njegov ugovor zavrglo. Kljub temu pritožbeno sodišče izpodbijanega sklepa v tem delu ni razveljavilo. Ugovor zoper izdano začasno odredbo sta namreč skupno vložila tako T. P., kot A. R. (vsebina ugovora obeh je torej enaka). Ugovor slednjega pa je prvostopenjsko sodišče meritorno obravnavalo in ga zavrnilo iz razlogov, ki jih v celoti sprejema tudi pritožbeno sodišče, kot je zgoraj obrazloženo. Povsem isti razlogi bi torej vodili tudi k zavrnitvi ugovora T. P..

Neutemeljeni pritožbi je zato pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ zavrnilo in potrdilo v izpodbijanem delu (ki se nanaša na pritožnika) sklep sodišča prve stopnje potem, ko je ugotovilo, da prvostopenjsko sodišče ni zagrešilo kršitev, na katere pritožbeno sodišče ob reševanju pritožbe pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ).