Jedro

Ker sta tožnika ob regionalni cesti (ki je državna cesta na podlagi 3. člena ZJC) postavila 2 - 3 m visoko ograjo, ki bistveno ovira preglednost ceste (ne da bi si pridobila dovoljenje za tak poseg in tudi ne soglasja Direkcije za ceste), je prometni inšpektor pravilno postopal v skladu s 6. točko 1. odstavka 74. člena v zvezi s 47. in in 66. členom ZJC.

Izrek

I. Revizija se zavrne. II. Tožeča stranka trpi sama svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožbo tožnikov zoper odločbo tožene stranke z dne 21. 11. 2003, s katero je tožena stranka deloma ugodila pritožbi tožnikov zoper odločbo Prometnega inšpektorata RS, Sektorja za inšpekcijski nadzor z dne 16. 6. 2003, in spremenila prvo točko izreka tako, da je dolžno ravnanje "vzpostavitve ograje v prvotno stanje" razširila še na solastnico - tožnico NB.B., v ostalem delu pa je pritožbo zavrnila. Z navedeno prvostopenjsko odločbo je bilo tožniku A.A. naloženo, da mora ob regionalni cesti R3-709 odsek 8614, v km ..., desno v varovalnem pasu, vzpostaviti ograjo v prvotno stanje skladno s potrdilom o priglasitvi postavitve ulične ograje z dne 16. 11. 1989. 2. V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje ugotavlja, da je imel prometni inšpektor za izrek obravnavanega ukrepa zakonsko podlago v določbah 6. točke prvega odstavka 74. člena v povezavi z določbami 47. in 66. člena Zakona o javnih cestah (ZJC, Uradni list RS, št. 29/97 in 18/2002). Tožnika sta ob regionalni državni cesti R3-709 postavila (oziroma nadomestila) dva do tri metre visoko ograjo iz polnih betonskih zidakov, ki bistveno ovira preglednost ceste, ne da bi si za ta poseg pridobila dovoljenje za poseg v prostor, niti predpisanega soglasja Direkcije za ceste. Kot neutemeljen zavrača tožbeni ugovor o neenakopravnem položaju tožnikov kot tudi, da je bil postopek začet na pobudo prizadetega občana.

3. Tožnika vlagata pritožbo, sedaj revizijo, zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava. Navajata, da sta glede na ustavno kategorijo enakosti pred zakonom šikanirana in v neenakovrednem položaju, saj je preglednost ceste ovirana tudi na drugih lokacijah ob cesti. Glavno sporno vprašanje pa je, ali je cesta R3-709 res državna cesta ali zgolj regionalna cesta. Opozarjata, da iz zemljiške knjige izhaja, da sta dve parceli, preko katerih je speljana obravnavana cesta, še zmeraj v lasti bivše občine ... in ... Vrhovnemu sodišču predlagata, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje, priglašata pa tudi stroške pritožbenega postopka.

4. Tožena stranka na revizijo (prej pritožbo) ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da Vrhovno sodišče v vseh že vloženih zadevah odloča po ZUS-1, v drugem odstavku 107. člena pa, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe po ZUS-1, če izpolnjujejo pogoje za pritožbo po določbah ZUS-1, v primerih, ko je pravnomočnost sodbe po zakonu pogoj za izvršitev pravnega akta, ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. V drugih primerih se vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba in so pravočasne in dovoljene po določbah ZUS, obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Glede na to določbo se v obravnavanem primeru vložena pritožba obravnava kot pravočasna in dovoljena revizija po ZUS-1, prvostopenjska sodba pa je postala pravnomočna dne 1. 1. 2007. 7. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Po določbi prvega odstavka 85. člena ZUS-1 se lahko revizija vloži le zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1, za razliko od postopka s pritožbo, kjer se glede na drugo točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 preizkuša tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V okviru teh določb je bil opravljen tudi ta revizijski preizkus.

8. V obravnavanem primeru je sporen inšpekcijski ukrep inšpektorja za ceste, s katerim je bilo tožnikoma naloženo, da ob regionalni cesti R3-709, odsek 8614, v km ..., v varovalnem pasu, vzpostavita ograjo v prvotno stanje tako, kot jima je bilo dovoljeno s potrdilom o priglasitvi z dne 16. 11. 1989. 9. Na podlagi določbe 6. točke prvega odstavka 74. člena ZJC ima prometni inšpektor pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva državnih cest med drugim pravico in dolžnost, da odredi, da se v polju preglednosti odpravijo pomanjkljivosti in nepravilnosti, povzročene s kršenjem predpisanih ukrepov za zagotavljanje preglednosti cest. Iz ugotovljenega dejanskega stanja, v katerega revizijsko sodišče ne more posegati, izhaja, da sta tožnika dne 16. 11. 1989 pridobila potrdilo o priglasitvi del, po katerem je bila višina ograje ob sporni regionalni cesti omejena na 1,3 metra višine in s pogojem, da ograja ne bo ovirala preglednosti na javni cesti. Tožnika sta leta 2003 postavila ograjo višine dva do tri metre iznad terena, ki bistveno zmanjšuje preglednost v horizontalni krivini in negativno vpliva na varnost cestnega prometa, pri čemer si za ta poseg nista pridobila nobenega dovoljenja in tudi ne soglasja Direkcije za ceste na podlagi 47. člena ZJC, pa bi morala, saj je šlo za gradnjo v varovalnem pasu, ki na podlagi petega odstavka 47. člena ZJC pri regionalnih cestah znaša petnajst metrov. Vrhovno sodišče zaključuje, da je glede na ugotovljeno dejansko stanje, na katerega je vezano, in citirane določbe izrek ukrepa prometnega inšpektorja pravilen in zakonit. 10. Neutemeljen je revizijski ugovor, da ni jasno, ali je cesta R3-709 državna cesta ali zgolj regionalna cesta. Na podlagi določbe drugega odstavka 3. člena ZJC se glede na pomen za promet in povezovalne funkcije v prostoru državne ceste kategorizirajo na avtoceste, hitre ceste, glavne ceste I. in II. reda ter regionalne ceste I. , II. in III. reda, občinske ceste pa na lokalne ceste in javne poti. Z Uredbo o kategorizaciji državnih cest (Uradni list RS, št. 33/98) je bila cesta številka 709 določena kot regionalna cesta III. reda. Obravnavana cesta je torej državna regionalna cesta III. reda, za opravljanje inšpekcijskega nadzora državnih cest pa je pristojen prometni inšpektor na podlagi določb 72 .in 75. člena ZJC.

11. Neutemeljen je tudi pavšalen ugovor o šikaniranju in (ne)enakosti pred zakonom samo zaradi tega, ker naj bi bila preglednost ovirana tudi na drugih lokacijah ob isti cesti.

12. Ker niso podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno (92. člen ZUS-1).

13. Ker tožeča stranka z revizijo ni uspela, sama trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in prvem odstavku 22. člena ZUS-1.