Jedro

Tožena stranka bi morala ponovno tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP zavreči, saj je bilo o zahtevku že odločeno, namesto tega pa je o prošnji odločila po vsebini s tem, da jo je zavrnila. Kljub opisani procesni napaki tožene stranke se je sodišče odločilo, da tožnikovo tožbo na podlagi prve alineje drugega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrne. Ta zakonska določba sodišču dopušča, da sanira napako prvostopenjskega organa v primeru, če ugotovi, da sta učinka procesno napačne odločitve in odločitve, ki bi bila formalno pravilna, za stranko enaka, torej če je enak učinek teh odločitev na pravice in koristi stranke. V obravnavanem primeru ima po mnenju sodišča odločitev tožene stranke, da tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP zavrne, zanj povsem enake dejanske posledice, kot bi ga imela formalno pravilna odločitev, da to prošnjo zavrže, ker je bilo o zahtevku že pravnomočno odločeno.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP). Odločitev je utemeljila z ugotovitvijo, da je prosilec prosil za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje v socialnem sporu, ki se vodi pod opr. št. I Ps 476/2016. Tožena stranka je ugotovila, da je prosilec za ta spor 11. 2. 2016 že zaprosil za BPP, ki je bila s sklepom opr. št. Bpp 75/2016 z dne 15. 2. 2016 zavržena, ker je prosilec želel sodno varstvo zoper odločbo CSD Laško, št. 1231-3275/2015-1/5/0 z dne 19. 11. 2015, ki še ni bila dokončna. Iz podatkov spisa I Ps 476/2016 je bilo ponovno ugotovljeno, da je prosilec vložil tožbo zoper odločbo CSD Laško z dne 19. 11. 2015, zoper katero pritožbe ni vložil in je tako postala pravnomočna 28. 12. 2015. Tožbo je prosilec vložil na Upravno sodišče, ki jo je odstopilo toženi stranki. Ker takšna tožba nima verjetnega izgleda za uspeh, je sodišče prošnjo za BPP v skladu s 1. točko drugega odstavka 37. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), kot neutemeljeno zavrnilo.

2. Tožnik v tožbi odločitvi oporeka in pojasnjuje, da je 10. 6. 2016 na Delovno in socialno sodišče naslovil prošnjo za dodelitev BPP, v kateri je pojasnil razloge, zakaj potrebuje strokovno pomoč. Kot zmotno ocenjuje ugotovitev tožene stranke, da prosi za BPP v zvezi z odločbo CSD Laško z dne 19. 11. 2015. Že v tožbi zoper Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (v nadaljevanju MDDSZ) z dne 1. 2. 2016 jasno navedel, da se tožba nanaša na neuskladitev izplačanega zneska denarne socialne pomoči in podrejeno za neizplačilo razlike zneska denarne socialne pomoči do polnega zneska ter posledično neenako obravnavo pred zakonom. Ne gre torej za spor zoper odločbo, ampak za spor zaradi kršitve organa, samostojno tožbo in se odločba CSD Laško z dne 19. 11. 2015 uporablja zgolj kot dokaz o kršitvi MDDSZ. Iz tega razloga so neutemeljene in brez podlage ugotovitve tožene stranke, ki se nanašajo na pravnomočnost odločbe CSD Laško. Tožba zoper MDDSZ bi morala biti obravnavana, razlogi za njeno vložitev bi se morali pravno utemeljiti, saj je MDDSZ hujše kršilo pravice socialno šibkih oseb. Za takšno utemeljitev tožnik potrebuje pravno pomoč, ne Delovno in socialno, ne Upravno sodišče, pa se ni opredelilo do kršitve določbe prvega odstavka 47. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre). Predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi.

3. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. V odgovoru na tožbo je povzela ugotovitve, ki jih je zapisala v obrazložitvi izpodbijane odločbe in v zvezi s tožnikovo obrazložitvijo v tožbi, da tožbe ni vložil zoper odločbo CSD Laško z dne 19. 11. 2015, ampak je vložil samostojno tožbo zoper MDDSZ, pojasnila, da zaradi takšnega zahtevka ni mogoče vložiti neposredne, samostojne tožbe, ker gre za pravico iz sistema socialne varnosti, o kateri v skladu z zakonom odloča upravni organ z upravnimi aktom na prvi in drugi stopnji. Na podlagi 63. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih je namreč socialni spor dopusten, če tožeča stranka uveljavlja, da je prizadeta v svojih pravicah ali pravnih koristih zaradi dokončnega upravnega akta. Glede na navedeno je bila izpodbijana odločitev pravilna in zakonita, zato sodišču predlaga zavrnitev tožbe kot neutemeljene.

4. Tožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi sodišče uvodoma ugotavlja, da iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnik zaprosil za dodelitve BPP v zadevi I Ps 476/2016, v kateri je 2. 2. 2016 vložil tožbo zoper odločbo CSD Laško, št. 1231-3275