Jedro

V zadevi ni jasno, kaj je bil razlog, da se je že končana glavna obravnava začela znova. Tudi v izpodbijanem sklepu prvostopno sodišče te okoliščine ni pojasnilo, kot tudi ne, zakaj ni izdalo sodbe na podlagi stanja spisa v skladu s 4. in 5. odstavkom 282. člena ZPP, temveč se je odločilo za najstrožjo sankcijo za tožečo stranko, torej da naj bi ta, ker se naroka ni udeležila, tožbo umaknila.

Določili 4. in 5. odstavka 282. člena ZPP je možno uporabiti skrajno restriktivno, v skladu s kontekstom, ki izhaja iz ustavne odločbe glede 2. odstavka 282. člena ZPP. To pa pomeni, da ne sme iti za prekomerne posege, da je potrebno varovati pošteno sojenje in da mora biti odločitev sodišča v skladu z načelom sorazmernosti. Vsekakor bi moralo biti obrazloženo, zakaj meritorna odločba ni mogoča.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. 7 Ig 2005/03151 z dne 3.5.2005 v celoti razveljavilo in postopek ustavilo in naložilo tožeči stranki, da povrne toženi stranki stroške postopka v višini 1.239,30 EUR s pripadki.

Zoper takšno odločitev se pritožuje tožeča stranka predvsem zaradi absolutne kršitve pravdnega postopka in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v novo odločanje.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče sicer ne more slediti trditvam tožeče stranke v pritožbi, da na narok za dne 20.11.2009, ki se ga ni udeležila, ni bila pravilno vabljena. Iz vročilnice, ki je priložena v spisu namreč izhaja, da je dne 23.10.2009 prejela vabilo in tudi vsa potrebna opozorila. Vročilnica ima vse elemente javne listine in zato dokazuje resničnost tistega, kar je v njej potrjeno. Dovoljeno je sicer dokazovati, da v njej ugotovljena dejstva niso resnična. Vendar v konkretnem primeru, ko tožeča stranka navaja, da ji je bil vročen le sklep z dne 21.10.2009 (da se glavna obravnava prične znova), ne pa tudi, da bi obenem prejela še vabilo za glavno obravnavo, tem navedbam ni mogoče slediti, saj po oceni pritožbenega sodišča niso prepričljive. Na sami vročilnici je namreč zapisano, da se pošilja (poleg sklepa), tudi vabilo za glavno obravnavo za dne 20.11.2009. Tožeči stranki je bilo tako že iz samega zapisa na vročilnici lahko jasno, da obenem s sklepom prejema tudi vabilo za narok za dne 20.11.2009. V primeru, da vabila za narok resnično ne bi prejela, bi lahko ob takšnem zapisu na vročilnici urgirala še prejem vabila. Predvsem pa je ugovor v tej smeri, zaradi jasnega zapisa na vročilnici, v celoti neprepričljiv in ga ni mogoče sprejeti.

Pač pa se pritožbeno sodišče strinja s pritožbo, da prvostopno sodišče ni ustrezno obrazložilo, zakaj kljub odsotnosti tožeče stranke ni izdalo sodbe na podlagi stanja spisa, ampak je brez ustreznega pojasnila avtomatično po 4. odstavku 282. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) štelo, da je tožeča stranka tožbo umaknila.

Namen zakonodajalca, da je z novelo ZPP-d na novo preuredil 282. člen ZPP, je bil doseči udeležbo obeh strank na obravnavi in povečati njuno aktivnost v postopku, oziroma omogočiti zaključek postopka, kljub neudeležbi strank. V tem konkretnem primeru pa je prvostopno sodišče že pred tem razpisalo narok za dne 25.9.2009, na katerem je sprejelo dokazni sklep, pri čemer je določene dokazne predloge celo zavrnilo, glavno obravnavo končalo in odločilo, da sodba izide pismeno. Prvostopno sodišče je imelo v okviru 286.a člena ZPP tudi vso možnost, da strankama pisno ali ustno naloži, da na določena vprašanja odgovorita in določene okoliščine pojasnita oziroma dopolnita, če je menilo, da določena vprašanja v tej zadevi niso dovolj razjasnjena. Vendar, kot je razvidno iz zapisnika naroka z dne 25.9.2009, tako ni postopalo. Sodbe na podlagi tega naroka tudi ni izdalo, ampak je dne 21.10.2009 izdalo sklep, da se glavna obravnava po 292. členu ZPP začne znova, ker je potrebno, da se razjasnijo posamezna pomembnejša vprašanja, ki jih prvostopno sodišče ni obrazložilo, niti ni v skladu z 286. a členom ZPP poslalo strankama poziv, na katera vprašanja morata še odgovoriti. Zato ni jasno, kaj je bil razlog, da se je že končana glavna obravnava začela znova. Tudi v izpodbijanem sklepu prvostopno sodišče te okoliščine ni pojasnilo, kot tudi ne zakaj ni izdalo sodbe na podlagi stanja spisa v skladu s 4. in 5. odstavkom 282. člena ZPP, temveč se je odločilo za najstrožjo sankcijo za tožečo stranko, torej da naj bi ta, ker se naroka ni udeležila, tožbo umaknila.

Kot je bilo zgoraj že povedano je smisel določbe 4. odstavka 282. člena ZPP, da se vzpodbudi aktivnost strank v postopku, če te ni in zagotovi koncentracija obravnave, ne pa prisiljevanje strank k udeležbi na vsakem naroku, čeprav razumnega razloga ni videti. Prvostopno sodišče je imelo vso možnost, da bi izdalo sodbo na podlagi stanja spisa, ne pa da se je poslužilo najstrožjega ukrepa, fikcije umika, za katerega ni videti razumnega razloga. Vsekakor ima tožeča stranka pravico do poštenega sojenja. Pritožbeno sodišče se pri tem sklicuje še na odločbo Ustavnega sodišča U-I-164/09 z dne 4.2.2010, s katero je to razveljavilo 2. odstavek 282. člena ZPP. 4. in 5. odstavek istega določila sicer zaenkrat še nista razveljavljena, vendar ju je po oceni pritožbenega sodišča možno uporabiti skrajno restriktivno, v skladu s kontekstom, ki izhaja iz ustavne odločbe glede 2. odstavka 282. člena ZPP. To pa pomeni, da ne sme iti za prekomerne posege, da je potrebno varovati pošteno sojenje in da mora biti odločitev sodišča v skladu z načelom sorazmernosti. Vsekakor bi moralo biti obrazloženo, zakaj meritorna odločba ni mogoča. Pritožbeno sodišče se tako strinja s pritožbo tožeče stranke, da je bila določba 4. odstavka 282. člena ZPP, s tem pa domneva o umiku tožbe uporabljena nepravilno, zaradi česar je pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo prvostopnemu sodišču v novo odločanje. Odločitev temelji na 3. točki 365. člena ZPP.

Pritožbeno sodišče ob pregledu spisa še ugotavlja, da zaenkrat ni jasno, kakšna je odločitev prvostopnega sodišča glede prvo tožene stranke, zoper katero pa je tožeča stranka, ker je bila ta izbrisana, tožbo umaknila, prvostopno sodišče pa se je postavilo na stališče (na naroku dne 25.9.2009), da bo zoper njo tožbo zavrglo, čeprav kasneje takšne odločbe ni izdalo. Tudi sicer je izpodbijani prvostopni sklep pomanjkljiv, ker iz 1. odstavka izreka ni jasno razvidno, iz katerih razlogov je sodišče sklep o izvršbi razveljavilo in postopek ustavilo.

Zaradi razveljavitve sklepa, se je odločitev o pritožbenih stroških v skladu s 3. odstavkom 165. člena ZPP pridržala za končno odločbo.