Jedro

Sodišče prve stopnje je zavzelo stališče, da tožnik izpolnjuje vse kriterije iz ukazov z dne 29. 3. 2019 in 8. 5. 2019 za 19 % povišanje osnovne plače zaradi povečanega obsega dela in posebnih obremenitev, kar je utemeljilo na ugotovitvah, da je mednarodna vojaška vaja v maju 2019 trajala več kot pet zaporednih delovnih dni in da je tožnik delo na terenu opravljal več kot pet zaporednih delovnih dni. Ta presoja je materialnopravno pravilna.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v I. točki izreka sodbe toženi stranki naložilo, naj tožniku za mesec maj 2019 plača neto znesek 138,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 6. 2019 do plačila. V II. točki izreka sodbe je odločilo, da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti stroške postopka v znesku 522,65 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku izpolnitvenega roka do plačila.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka zaradi vseh pritožbenih razlogov. Uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker je sodišče prve stopnje neutemeljeno zavrnilo njena dokazna predloga za zaslišanje prič A.A. in B.B.. S sklicevanjem na evidenco ur za mesec maj 2019 uveljavlja, da je tožnik delo preko polnega delovnega časa opravljal le 12. 5. 2019, 14. 5. 2019 in 23. 5. 2019, delo na soboto ali nedeljo pa je opravljal le trikrat. Povzema stališče Vrhovnega sodišča RS v sklepu VIII Ips 11/2020, da delavec ni upravičen do dodatka za povečan obseg dela, če ni presegel pričakovanih rezultatov dela. Vztraja, da se narava dela pripadnikov, ki so bili več kot pet zaporednih delovnih dni ves čas prisotni na kraju izvedbe mednarodne vojaške vaje, razlikuje od narave dela pripadnikov v podpornih enotah, ki so naloge na terenu opravljali le v rednem delovnem času. Nasprotuje presoji sodišča prve stopnje, da pojma „aktivne angažiranosti na terenu“ v ukazih ni. Iz pojasnila z dne 7. 6. 2019, ki je bilo izdano s ciljem enotne uporabe kriterijev za izplačilo dodatka iz naslova povečanega obsega dela, jasno izhaja, da so do višje plače upravičeni le pripadniki, ki so vsaj pet zaporednih delovnih dni neprekinjeno bivali na terenu. S sklicevanjem na zadevo Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 226/2017 uveljavlja, da je sodišče prve stopnje tožniku neutemeljeno prisodilo neto znesek 138,00 EUR. Ker se sodišče prve stopnje ni opredelilo do njenih navedb, da sodišče v delovnem sporu ne odloča o tem, ali je delodajalec delavcu dolžan obračunati davke in prispevke, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Zaradi zmotne odločitve o glavni stvari nasprotuje odločitvi o stroških postopka. Priglaša stroške pritožbe.

3. Tožnik v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe, predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijane sodbe. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah razlogov, navedenih v pritožbi, pri čemer je na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v citirani določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo uveljavljanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka niti tistih, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Glede vseh odločilnih dejstev je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa je tudi pravilno uporabilo materialno pravo.

6. Sodišče prve stopnje ni storilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP s tem, da je zavrnilo dokazna predloga tožene stranke za zaslišanje prič A.A. in B.B., ki naj bi izpovedala o evidentiranju delovnega časa za tožnika, izplačilu stroškov dela v Slovenski vojski, naravi tožnikovega dela, pogojih za izplačilo dodatka za povečan obseg dela in pomenu kriterija „aktivna angažiranost pripadnika na terenu“. Iz 3. točke obrazložitve sodbe izhaja, da zaslišanje teh prič ni bilo potrebno, ker je odločitev v zadevi odvisna od razlage zakonske določbe in na tej podlagi sprejetih aktov tožene stranke, za kar je pristojno sodišče in ne delavci tožene stranke. Navedeno predstavlja utemeljen in ustrezno obrazložen razlog za zavrnitev dokaznih predlogov tožene stranke, zato pritožbeni očitek kršitve načela kontradiktornosti ni utemeljen.

7. Sodišče prve stopnje je v tem sporu odločalo o plačilu dodatka za povečan obseg dela in posebne obremenitve v neto znesku 138,00 EUR, ki ga je tožnik zahteval za opravljeno delo v ekipi za zagotavljanje oskrbe s prehrano na mednarodnih vojaških vajah v maju 2019. Iz izpodbijane sodbe izhaja, da je Vlada RS na podlagi tretjega odstavka 59. člena Zakona o službi v Slovenski vojski (ZSSloV; Ur. l. RS, št. 68/07 in 58/08) 21. 3. 2019 sprejela sklep, da se pripadnikom Slovenske vojske na formacijskih dolžnostih v enotah, podenotah in začasnih formacijah ali začasnih skupinah, ki imajo status odzivnih sil, in pripadnikom enot, podenot in začasnih formacij ali začasnih skupin v času izvajanja nujnih nalog na podlagi posebnih ukazov načelnika Generalštaba Slovenske vojske plača poviša za 19 % osnovne plače. Tožena stranka je na tej podlagi 29. 3. 2019 izdala „Ukaz za izvedbo evidentiranja, obračunavanja in izplačevanja povečanja plač zaradi povečanega obsega dela in obremenitev“, ki za upravičenost do izplačila višje plače med drugim določa kriterija, da vaja traja najmanj pet zaporednih delovnih dni in da je pripadnik zaradi vaje najmanj pet zaporednih delovnih dni aktivno angažiran na terenu. Vsebinsko enaka kriterija izhajata tudi iz „Ukaza za zagotavljanje prehrane v času vaj 2019“ z dne 8. 5. 2019, s katerim je bil tožnik na mednarodnih vojaških vajah v maju 2019 razporejen v ekipo za zagotavljanje oskrbe s prehrano. Tožena stranka tožniku povišanja osnovne plače za mesec maj 2019 ni priznala, ker se je po opravljenem delu vsak dan vrnil v matično enoto in tam evidentiral odhod z dela, po prepričanju tožene stranke pa kriterij „aktivne angažiranosti na terenu“ iz ukazov pomeni neprekinjeno opravljanje dela in bivanje na kraju izvedbe vaje.

8. Sodišče prve stopnje je zavzelo stališče, da tožnik izpolnjuje vse kriterije iz ukazov z dne 29. 3. 2019 in 8. 5. 2019 za 19 % povišanje osnovne plače zaradi povečanega obsega dela in posebnih obremenitev, kar je utemeljilo na ugotovitvah, da je mednarodna vojaška vaja v maju 2019 trajala več kot pet zaporednih delovnih dni in da je tožnik delo na terenu (v C.) opravljal več kot pet zaporednih delovnih dni. Ta presoja je materialnopravno pravilna. Tožena stranka v pritožbi s sklicevanjem na pojasnila z dne 7. 6. 2019 neutemeljeno vztraja, da so do dodatka za povečan obseg dela upravičeni le pripadniki, ki so bili več kot pet zaporednih dni ves čas prisotni na kraju izvedbe vaje in da se narava dela teh pripadnikov razlikuje od narave dela pripadnikov v podpornih enotah, ki so naloge na terenu opravljali le v rednem delovnem času. Bistvena je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da kriterij bivanja na kraju izvedbe vaje iz ukazov z dne 29. 3. 2019 in 8. 5. 2019 ne izhaja, tožena stranka pa je tako v pojasnilu z dne 7. 6. 2019 za nazaj določila nov, dodaten kriterij, ki za presojo upravičenosti tožnika do višje plače za opravljeno delo v maju 2019 ni pravno upošteven.

9. Ker tudi opravljanje dela preko polnega delovnega časa v ukazih ni določeno kot kriterij za izplačilo višje osnovne plače, niso utemeljene pritožbene navedbe, da je tožnik delo preko polnega delovnega časa in ob vikendih opravljal le trikrat. Neutemeljeno je tudi pritožbeno navajanje, da je delavec do dodatka za povečan obseg dela upravičen le v primeru, če je z delom v rednem delovnem času presegel pričakovane rezultate dela. V zadevi Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 11/2020 z dne 29. 8. 2019, na katero se v zvezi s tem sklicuje pritožba, je tožnik vtoževal plačilo dodatka za delovno uspešnost zaradi povečanega obsega dela po prvem odstavku 22.e člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS, Ur. l. RS št. 56/2002 in nasl.), in ne zaradi izvajanja nujnih nalog na podlagi posebnega ukaza načelnika Generalštaba Slovenske vojske po določbi 59. člena ZSSloV, zato ne gre za primerljivo zadevo.

10. Sodišče prve stopnje je tožniku na podlagi presoje, da izpolnjuje vse kriterije za izplačilo višje plače zaradi povečanega obsega dela in posebnih obremenitev, utemeljeno prisodilo vtoževani neto znesek 138,00 EUR. Ker tožnik obračuna in izplačila bruto zneska iz tega naslova niti ni zahteval, sodišče prve stopnje ni storilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP s tem, da se ni izčrpneje opredelilo do (nebistvenih) navedb tožene stranke, da sodišče v delovnem sporu ne odloča o dolžnosti delodajalca, da delavcu ob prisojenem prejemku iz delovnega razmerja obračuna in plača davke in prispevke.

11. Glede na vse navedeno je izpodbijana odločitev materialnopravno pravilna. Pravilna je tudi odločitev o stroških postopka, ki ji pritožba nasprotuje le zaradi nasprotovanja odločitvi o glavni stvari. Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere se pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

12. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, upoštevaje prvi odstavek 154. člena ZPP sama krije svoje stroške pritožbe. Tožnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo, ker ta ni v ničemer pripomogel k odločanju pritožbenega sodišča in zato ni bil potreben za postopek (prvi odstavek 155. člena ZPP).