Jedro

Po četrtem odstavku 20. člena ZBPP se za pridobivanje osebnih podatkov o tujcu uporabljajo določbe zakona in mednarodnih pogodb, ki obvezujejo Republiko Slovenijo in urejajo nudenje mednarodne pravne pomoči v sodnih postopkih. Postopek za dodelitev brezplačne pomoči, ko prosilec prebiva v drugi državi članici EU, je urejen tudi v določbah od 52a. do 52e. člena ZBPP, ki jih je zakonodajalec v zakon vnesel prav zaradi izboljšanja dostopa do sodišča v čezmejnih sporih (uskladitev z Direktivo Sveta 2003/8/ES z dne 27. januarja 2013).

Izrek

Tožbi se ugodi, sklep Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 659/2013 z dne 13. 11. 2013 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijanim sklepom kot nepopolno zavrgla tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči z dne 2. 10. 2013. Svojo odločitev je oprla na določbo drugega odstavka 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ker je ugotovila, da tožnik prošnje ni dopolnil v skladu s sklepom z dne 8. 10. 2013, s katerim ga je pozvala, naj prošnjo dopolni tako, da predloži izpolnjeni obrazec in manjkajoče listine, in sicer potrdilo o stalnem oziroma začasnem prebivališču, iz katerega je razvidno s kom živi v skupnem gospodinjstvu (Hrvaška); potrdilo delodajalca oziroma izplačevalca dohodkov o izplačilu prosilcu in družinskim članom v neto zneskih v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje (plače, pokojnine, nadomestilo za čas brezposelnosti ipd.); potrdilo o morebitnih drugih dohodkih, ki ga izda pristojni davčni urad zanj in za njegove družinske člane (Hrvaška); potrdilo o premoženjskem stanju, ki ga izda pristojni davčni urad zanj in za njegove morebitne družinske člane (Hrvaška), potrdilo geodetske uprave o lastništvu nepremičnin zanj in za njegove družinske člane (Hrvaška); potrdilo upravne enote o lastništvu motornih vozil zanj in za njegove družinske člane (Hrvaška); listino iz katere bo razvidna višina prihrankov in prihodkov zanj in za njegove družinske člane za zadnje tri mesece pred vložitvijo prošnje (npr. bančni izpisek o stanju na bančnem računu) ter navede kdaj je prejel odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije številka 15 5079279 z dne 19. 1. 2007. Glede zahtevanih podatkov se sklicuje na določbi 32. člena in tretjega odstavka 20. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki določata vsebino prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči in obveznost prosilca predložiti podatke o njegovem premoženjskem stanju in o premoženjskem stanju njegove družine, ki jih toženka ne more pridobiti po uradni dolžnosti. Opozorila ga je tudi, da morajo biti vse listine, izdane v tujem jeziku, sodišču predložene v overjenem prevodu v slovenski jezik (62. in 177. člen ZUP).

Tožnik vlaga laično tožbo, iz katere izhaja, da se ne strinja s toženkino odločitvijo, zato sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep odpravi.

Toženka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih izpodbijanega sklepa ter posebej našteva še listine, ki jih tožnik ni predložil (pa bi jih moral) k prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Tožba je utemeljena.

V zadevi ni sporno, da tožnik ni predložil vseh zahtevanih listin o svojem premoženjskem stanju in podatkov o zadevi, saj tožnik v tožbi tega ne izpodbija.

Po prvem odstavku 20. člena ZBPP se premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov ugotavlja na podlagi pisne izjave prosilca o premoženjskem stanju prosilca in njegovih družinskih članov, ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Pisna izjava se izpolni na obrazcu, ki je del prošnje za brezplačno pravno pomoč. Po drugem odstavku tega člena premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov ugotavlja pristojni organ za BPP, ki po uradni dolžnosti pridobi potrebne podatke iz uradnih evidenc, če pa jih ne more pridobiti sam, jih mora predložiti prosilec (tretji odstavek istega člena).

Po četrtem odstavku 20. člena ZBPP se za pridobivanje osebnih podatkov o tujcu za namene iz prvega odstavka tega člena uporabljajo določbe zakona in mednarodnih pogodb, ki obvezujejo Republiko Slovenijo in urejajo nudenje mednarodne pravne pomoči v sodnih postopkih. Postopek za dodelitev brezplačne pomoči, ko prosilec prebiva v drugi državi članici EU, je urejen tudi v določbah od 52a. do 52e. člena ZBPP, ki jih je zakonodajalec v zakon vnesel prav zaradi izboljšanja dostopa do sodišča v čezmejnih sporih (uskladitev z Direktivo Sveta 2003/8/ES z dne 27. januarja 2013).

Toženka sicer navaja, da zahtevanih podatkov o premoženjskem stanju ni mogla pridobiti po uradni dolžnosti, ker je tožnik državljan Republike Hrvaške, v Republiki Sloveniji pa nima prebivališča, vendar hkrati ne pojasni, niti to ni razvidno iz podatkov upravnega spisa, da je v obravnavanem primeru postopek vodila v skladu z navedenimi določbami ZBPP, ki se nanašajo na tujce.

Med drugim je v 52.d in 52.e. členu določeno ravnanje toženke v primeru nepopolne vloge, in sicer se poziv za odpravo pomanjkljivosti prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči vroča po ministrstvu za pravosodje.

Slednje je pomembno tudi z vidika uporabe določb Konvencije o olajšanju mednarodnega pristopa k sodiščem. Veljavnost te pogodbe izhaja iz pregleda mednarodnih pogodb, ki je bil objavljen v Mednarodnih pogodbah kot prilogi Uradnega RS št. 7/93 z dne 4. 2. 1993. Enako je storila Republika Hrvaška, ko je dne 8. 10. 1991 pričel veljati njen zakon o sklepanju in izvrševanju mednarodnih pogodb (Narodne novine št. 53/1991). Po navedeni mednarodni pogodbi odpravni organ, katerega naloga je pošiljanje prošenj za sodno pomoč pristojnemu organu zaprošene države (4. člena te mednarodne pogodbe), tudi pomaga prosilcu, da se s prošnjo pošljejo vse listine ali podatki ter po potrebi pomaga prosilcu, da dobi brezplačen prevod listin (prvi in tretji odstavek 6. člena mednarodne pogodbe). Po četrtem odstavku istega člena v zvezi z drugim odstavkom 8. člena mednarodne pogodbe odpravni organ tudi odgovarja na zahteve po dopolnilnih podatkih organa, zadolženega za sprejem prošenj v zaprošeni državi.

Iz navedenih določb izhaja, da je prosilcem omogočena pomoč pri pošiljanju in dopolnjevanju prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Ne iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, ne iz podatkov upravnega spisa pa ni razvidno, da bi toženka tožnika opozorila na navedene pravice oz. ni zagotovila, da mu njegova nevednost in neukost nista v škodo (drugi in četrti odstavek 7. člena ZUP). Ker je iz tožbenih navedb in drugih listin v spisu razvidno, da tožnik ni vedel, da je upravičen do pomoči pri izpolnjevanju prošnje za brezplačno pravno pomoč, je po presoji sodišča navedena kršitev vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločitve, zato je tožbi ugodilo že iz tega razloga in izpodbijani sklep na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo in zadevo vrnilo toženki v ponovni postopek (tretji odstavek istega člena).

V nadaljevanju sodišče v zvezi s pridobivanjem podatkov o zadevi toženki pojasnjuje, da je iz obrazložitve izpodbijanega sklepa in njenega poziva na dopolnitev prošnje razvidno, da je bil tožnik pozvan tudi na predložitev odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije številka 15 5079279 z dne 19. 1. 2007 in podatkov o njeni vročitvi. Po določbi drugega odstavka 140. člena ZUP pa organ, ki vodi postopek, od stranke ne sme zahtevati, naj preskrbi in predloži dokaze, ki jih lahko hitreje in lažje priskrbi sam.