Jedro

Tožnik v upravnem postopku ni imel možnosti, da bi lahko navedel okoliščine, ki vplivajo na premoženjsko stanje (ki jih navaja in dokazuje v upravnem sporu), ker je organ za BPP odločil le na podlagi njegove prošnje in uradno pridobljenih podatkov. Ker pa gre za dejstva in okoliščine, ki bi lahko vplivale na njegove pravice oziroma pravne koristi v zvezi z dodelitvijo brezplačne pravne pomoči (kakšno je premoženjsko stanje), mu je to možnost treba dati.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 529/2012 z dne 16. 7. 2013 se odpravi in zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

Okrožno sodišče v Ljubljani – organ, pristojen za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju organ za BPP) je z izpodbijano odločbo zavrnil prošnjo tožnika za dodelitev redne brezplačne pravne pomoči z dne 6. 1. 2012 za pravno svetovanje in zastopanje pred sodišči I. In II. stopnje, v pravdnem postopku, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani II P 1582/2012 ter kot oprostitev plačila stroškov postopka. V obrazložitvi navaja, da je v zvezi s tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči vpogledal v register transakcijskih računov pri AJPES-u, v bazo podatkov Geodetske uprave RS, v Centralni register prebivalstva, v bazo podatkov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, v bazo Klirinško depotne družbe in v elektronsko vodeno zemljiško knjigo. Iz pridobljenih dokumentov in iz priloženih listinskih dokazil izhaja, da premoženje prosilca in njegove družine presega višino mejnega zneska 13.780,00 EUR, kar po določbi petega odstavka 152. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ (v nadaljevanju ZUJF) izključuje pravico do brezplačne pravne pomoči. Organ za BPP je kot družinskega člana prosilca štel njegovo ženo A.A. Iz baze podatkov GURS je ugotovil, da je A.A. med drugim do 1/4 lastnica nepremičnine parc. št. 696/31 k.o. ..., na naslovu ... Na tem naslovu prosilec s svojo ženo ne živi. Skupna tržna vrednost nepremičnine po podatkih GURS znaša 127.805,00 EUR. Upoštevaje lastniški delež prosilčeve žene nanjo pripade premoženje v višini 31.951,25 EUR. Organ za BPP pojasnjuje, da se nepremičnina upošteva kot premoženje prosilca in njegove družine, ker iz zemljiške knjige izhaja, da na lastninskem deležu prosilčeve žene ni vknjižena nobena pravica ali pravno dejstvo, ki omejuje lastninsko pravico na nepremičnini, zato prosilec in njegova žena dejansko lahko razpolagata z lastninskim deležem v pravnem prometu. Navedeno premoženje po določbi petega odstavka 152. člena ZUJF izključuje pravico do brezplačne pravne pomoči, ker gre za premoženje, ki presega višino mejnega zneska 13.780,00 EUR. Ker prosilec in njegova žena že z vrednostjo navedene nepremičnine presegata limit za odobritev brezplačne pravne pomoči, se organ za BPP ni spuščal v presojo višine drugega premoženja, niti v presojo lastnega dohodka prosilca in njegove družine. Zahtevo za dodelitev brezplačne pravne pomoči je zavrnil na podlagi ugotovitve, da ni izpolnjen pogoj premoženjskega stanja prosilca in njegove družine (11., 12. in 13. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči, v nadaljevanju ZBPP).

Tožnik v tožbi navaja, da nepremičnina parc. št. 696/31 ni v ženini lasti že od 25. 12. 1989. V dokaz te trditve prilaga fotokopijo prodajne pogodbe. Navaja, da kljub stalnim pozivom, da se novi lastnik vpiše v zemljiško knjigo (medtem je tudi on nepremičnino prodal), je njegova žena še vedno vpisana v zemljiški knjigi. Za pomoč je zaprosila notarja, vendar tudi iz njegova dopisa (ki ga prilaga), vpis lastninske pravice na njegovo ženo ni možen. Predlaga razveljavitev (odpravo) odločbe in ugoditev njegovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Toženka je poslala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

Tožba je utemeljena.

Po določbi prvega odstavka 13. člena ZBPP je do brezplačne pravne pomoči upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj in glede na finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. Finančni položaj prosilca se po prvem odstavku 12. člena ZBPP ugotavlja glede na njegove dohodke in prejemke in dohodke ter prejemke njegove družine, ter glede na premoženje, ki ga ima prosilec in njegova družina, razen če ni s tem zakonom drugače določeno.

Odločitev o zavrnitvi tožnikove prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči je organ za BPP oprl na ugotovitev, da premoženje tožnika in njegove družine ne dopušča dodelitve brezplačne pravne pomoči, ker solastninski delež njegove žene na nepremičnini parc. št. 696/31 k.o. ... presega vrednost 13.780 EUR, določeno v petem odstavku 152. člena ZUJF (14. člen ZBPP glede ugotavljanja premoženja prosilca in njegove družine odkazuje na smiselno uporabo tam navedenih določb Zakona o socialnem varstvu, ZSV; določbe tega zakona so se uporabljale do začetka uporabe Zakona o socialno varstvenih prejemkih, ZSVarPre; peti odstavek 152. člena ZUJF pa določa, da znaša premoženjski cenzus za dodelitev denarne socialne pomoči po ZSVarPre 13.780 EUR).

Tožnik v tožbi ugovarja, da je organ za BPP napačno ugotovil premoženjsko stanje družine. Vpis lastninske pravice v zemljiški knjigi, na katerega se je oprl, ne odgovarja dejanskemu stanju, saj njegova žena ni več solastnica parc. št. 696/31 k.o. ..., ker je to nepremičnino prodala. V dokaz svojih trditev prilaga prodajno pogodbo za predmetno nepremičnino, sklenjeno med A.A. kot prodajalko in B.B. kot kupcem, dne 25. 12. 1989. Podpis prodajalke je na pogodbi sodno overjen, iz odpravka pogodbe je razvidno, da je bila pogodba tudi predložena za odmero davka. Tožnik predlaga še dopis notarja C.C. z dne 25. 11. 2011, iz katerega izhaja, da je A.A. želela urediti zemljiškoknjižno stanje glede na prodajno pogodbo, pri tem pa ni bila uspešna.

Sodišče na podlagi predloženega upravnega spisa ugotavlja, da tožnik v upravnem postopku ni imel možnosti, da bi lahko navedel okoliščine, ki vplivajo na premoženjsko stanje (ki jih navaja in dokazuje v upravnem sporu), ker je organ za BPP odločil le na podlagi njegove prošnje in uradno pridobljenih podatkov. Ker pa gre za dejstva in okoliščine, ki bi lahko vplivale na njegove pravice oziroma pravne koristi v zvezi z dodelitvijo brezplačne pravne pomoči (kakšno je premoženjsko stanje), mu je po presoji sodišča to možnost treba dati. V obravnavanem primeru pomeni opustitev te možnosti kršitev načela zaslišanja stranke (9. člen Zakona o splošnem upravnem postopku, v nadaljevanju ZUP).

Ker je organ za BPP pri izdaji izpodbijane odločbe bistveno kršil pravila postopka (3. točka drugega odstavka 237. člena ZUP), je sodišče moralo izpodbijano odločbo odpraviti. V ponovnem postopku bo moral organ za BPP tožniku dati možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe ter njegove dokaze presoditi v okviru zakonskega pogoja – ali mu dani finančni položaj o(ne)mogoča uveljavljanje pravice do brezplačne pravne pomoči za sprožitev sodnega varstva njegovih pravic oziroma ali so izpolnjeni drugi predpisani pogoji, da se mu dodeli brezplačna pravna pomoč.

Sodišče je tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ker je ugotovilo, da v postopku za izdajo odločbe niso bila upoštevana pravila postopka. Zadevo je na podlagi tretjega odstavka in v smislu četrtega odstavka 64. člena ZUS-1 vrnilo organu za BPP v ponovni postopek.