10. 3. 2020

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude političnih strank Sloga, Ljubljana, ki jo zastopa Janko Veber, Kočevje, Davkoplačevalci se ne damo več!, Maribor, ki jo zastopa Vili Kovačič, Ljubljana, Gibanje Zedinjena Slovenija, Maribor, ki jo zastopa Andrej Šiško, Maribor, Naprej Slovenija, Ljubljana, ki jo zastopa Jožef Jarh, Ljubljana, ter Rastka Plohla, Miklavž na Dravskem polju, in Gašperja Ferjana, Idrija, na seji 10. marca 2020

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 11., 12., 13., 14., 15., 16., 17., 20. in 23. člena Zakona o volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament (Uradni list RS, št. 40/04 – uradno prečiščeno besedilo, 109/09, 9/14 in 59/17) se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

Pobudniki izpodbijajo 11., 12., 13., 14., 15., 16. in 17. člen Zakona o volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament (v nadaljevanju ZVPEP), ki določajo volilni sistem in načine kandidiranja. Izpodbijajo tudi 20. člen ZVPEP, ki določa vsebino glasovnice in način oddaje preferenčnega glasu ter 23. člen ZVPEP, ki določa, da Državni zbor potrdi izvolitev poslancev, proti odločitvi Državnega zbora pa je v skladu z zakonom mogoča pritožba na Ustavno sodišče. Zatrjujejo njihovo neskladje s 14., 15., 22., 43., 80., 153., 160. in 161. členom Ustave, Poslovnikom Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11 in 70/17), Splošno deklaracijo človekovih pravic (Človekove pravice, Zbirka mednarodnih dokumentov, I. del, Univerzalni dokumenti, Društvo za ZN za Republiko Slovenijo, Ljubljana 1995, str. 1) in Konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – EKČP). Navajajo, da "liste kot stranke in kot skupine volivcev niso predmet izvolitve in te pravice nimajo, kot jim Zakon prepušča celo pravico do določitve izvolitve s prenašanjem glasov, kateri kandidat bo izvoljen." Menijo, da imajo pravico do neposredne izvolitve lahko le kandidati izključno na osnovi preferenčnega glasu na listi, torej neposrednega glasu volivca. Glasovi liste ne bi smeli šteti in se jih ne bi smelo upoštevati, ker se ne ve, komu so v resnici podeljeni in kdo jih je podelil, saj so volitve tajne. Pobudniki navajajo tudi, da ne morejo eni kandidati kandidirati s podpisi poslancev, drugi s podpisi volivcev. Menijo, da niti poslanci niti državljani nimajo pravice po Ustavi neposredno določati kandidatov s podpisi, ker je to neposredna pravica kandidata, poslanci pa lahko dajo pisno podporo le kot državljani, torej enakovredno kot vsi ostali volivci državljani. Zatrjujejo, da Zakon privilegira kandidate določenih političnih strank v primerjavi z drugimi, ker jim nalaga različno zahtevne pogoje za izpolnitev zahtev kandidature, to je od zbiranja poslanskih podpisov ali podpisov volivcev in tudi različno število poslanskih podpisov in podpisov volivcev glede na pripadnost kandidata. Menijo, da kandidat ne more pripadati nobeni politični opciji ali skupini, saj ga ljudje izvolijo in njih predstavlja.

Pobudo vlaga šest pobudnikov, med njimi štiri politične stranke in dva volivca. Glede na to, da pobudnica politična stranka Sloga, ki jo zastopa Janko Veber, izpolnjuje procesne pogoje za vložitev pobude, se Ustavno sodišče ni ukvarjalo z vprašanjem, ali te pogoje izpolnjujejo tudi drugi pobudniki.

Po drugem odstavku 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče pobudo zavrne, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Ko gre za oceno ustavnosti zakona oziroma oceno ustavnosti ali zakonitosti podzakonskega predpisa, sprejme pobudo za začetek takega postopka Ustavno sodišče torej le tedaj, če bo lahko na njeni podlagi odločilo o pomembnem ustavnopravnem vprašanju. Po oceni Ustavnega sodišča pobudniki ne navajajo razlogov, ki jih Ustavno sodišče ne bi upoštevalo že pri prejšnjem odločanju o istih vprašanjih,[1] niti ne odpirajo novih ustavnopravnih vprašanj. Zato je njihovo pobudo za začetek postopka za oceno 11., 12., 13., 14., 15., 16., 17., 20. in 23. člena ZVPEP zavrnilo.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Rajko Knez ter sodnice in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Rok Čeferin, dr. Dunja Jadek Pensa, DDr. Klemen Jaklič, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Rajko Knez Predsednik

[1]Prim. npr. odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-336/96 z dne 4. 3. 1999 (Uradni list RS, št. 22/99, in OdlUS VIII, 43), št. U-I-32/15 z dne 8. 11. 2018 (Uradni list RS, št. 82/18, in OdlUS XXIII, 12) in št. U-I-220/97 z dne 29. 10. 1997 (Uradni list RS, št. 70/97, in OdlUS VI, 137).