- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep I Cp 2234/2015
ECLI:SI:VSLJ:2015:I.CP.2234.2015 Civilni oddelek
Povzetek
- Pristojnost sodiščaAli je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo svojo stvarno pristojnost glede na vrednost spornega predmeta in naravo zahtevkov?
- Vrednost spornega predmetaKako se določi vrednost spornega predmeta v primeru, ko tožnica uveljavlja več zahtevkov, ki izhajajo iz istega dejanskega stanja?
- Nepremoženjski zahtevkiKako se obravnavajo nepremoženjski zahtevki v kontekstu pristojnosti sodišča?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Tožnica je v tožbi navedla vrednost spornega predmeta 50.000,00 EUR, kar glede na povedano [da se vsi njeni zahtevki, nedenarni in denarni, opirajo na isto dejansko in pravno podlago] v vsakem primeru, tudi če bi bila vrednost posameznih nedenarnih zahtevkov nižja, kaže na stvarno pristojnost okrožnega sodišča.
Izrek
Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.
Obrazložitev
1. Sodišče prve stopnje se je z izpodbijanim sklepom izreklo za stvarno nepristojno za odločanje o zahtevkih po 1., 2. in 3. točki tožbe (to so zahtevki za odstranitev spornega članka s spletne strani, objavo sodbe in objavo javnega opravičila) (I. točka sklepa) in odločilo, da se po pravnomočnosti sklepa zadeva v tem obsegu odstopi Okrajnemu sodišču v Ljubljani (II. točka sklepa).
2. Zoper sklep se pritožuje tožnica ter predlaga njegovo razveljavitev. Meni, da bi moralo sodišče v konkretnem primeru, ko vsak zahtevek v tožbi ni bil označen s specificirano vrednostjo, tožbo tožnici kvečjemu vrniti v popravo, tako pa vrednosti nepremoženjskih zahtevkov sploh ni ugotavljalo. Pravi, da je edino pomembno, da vrednost njenih zahtevkov skupaj presega 20.000 EUR, sedaj pa navaja vrednost za vsakega 50.000 EUR. Sodišče naj bi po mnenju pritožbe tudi kršilo načelo ekonomičnosti, saj bi se tožba po isti pravni in dejanski podlagi po nepotrebnem obravnavala pred dvema različnima sodiščema.
3. Pritožba je utemeljena.
4. Tožnica s tožbo uveljavlja en denarni in tri nedenarne zahtevke, ki vsi izhajajo iz identičnega dejanskega stanja (domnevnega škodnega dogodka - objave spornega članka) in se opirajo na enako pravno podlago (pravila o neposlovni odškodninski odgovornosti). Skladno s prvim odstavkom 41. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) se v primeru, ko uveljavlja stranka v tožbi več zahtevkov, ki se opirajo na isto dejansko in pravno podlago, določi pristojnost po seštevku vrednosti vseh zahtevkov.
5. Po 2. odst. 44. čl. ZPP je v primeru nepremoženjskih zahtevkov odločilna vrednost spornega predmeta, ki ga je tožnica navedla v tožbi. Tožnica je v tožbi navedla vrednost spornega predmeta 50.000,00 EUR, kar glede na povedano v vsakem primeru, tudi če bi bila vrednost posameznih nedenarnih zahtevkov nižja, kaže na stvarno pristojnost okrožnega sodišča (32. čl. ZPP).
6. Pritožbi je bilo po povedanem treba ugoditi in sklep sodišča prve stopnje razveljaviti (3. tč. 365. čl. ZPP).