Jedro

Zavarovanje eventualno postavljenega zahtevka z zaznambo spora ni mogoče.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlog za zaznambo spora na nepremičninah, parc. št. X1 in X2, k.o. N. m. pri ½ solastninskem deležu V. R., zavrne.

Vpisi, ki so bili opravljeni v breme pritožničine nepremičnine na podlagi izpodbijanega sklepa zemljiškoknjižne sodnice, se izbrišejo. Izbriše se tudi zaznamba nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Pritožnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

: Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje dovolilo zaznambo spora za pridobitev lastninske pravice v korist predlagateljice na nepremičninah parc. št. X1 in X2, k.o. N. m. last pritožnice ter V. U., vsakega do 1/2. Proti sklepu se pritožuje nasprotna udeleženka kot zemljiškoknjižna lastnica in predlaga pritožbenemu sodišču, da predlog zavrne kot neutemeljen in pritožnici prizna povračilo stroškov te pritožbe. Pri tem navaja, da je sodišče dovolilo zaznambo spora na podlagi pripravljalnega spisa, kar glede na 79. člen Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1), ne more biti zakonska podlaga za dovolitev zaznambe spora. Poleg tega iz sklepa ni razvidno, da bi bilo vlogi priloženo potrdilo sodišča o vloženi tožbi kot posebna listina. S spremembo tožbe je predlagateljica prvotni stvarnopravni zahtevek postavila kot eventualnega, kar odpira dvoje vprašanj: 1. ali je zaznamba spora dovoljena tudi za eventualne tožbene zahtevke ter 2. ali je modifikacija tožbe zadostna pravna podlaga za zaznambo spora. Sodišče se sklicuje na trditveno podlago o pridobitvi lastninske pravice z gradnjo na tujem svetu, ki pa je v priloženem pripravljalnem spisu sploh ni.

Pritožba je utemeljena.

Uvodoma pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je kljub navedbi obeh zemljiškoknjižnih lastnikov, tako V. R. kot V. U. na koncu pritožbe, ki je bila vložena po odvetnici, pritožbeno sodišče štelo, da je pritožbo vložila zgolj V. R.. V uvodu je navedena kot pritožnica samo ona, prav tako pa je bilo pritožbi priloženo le pooblastilo odvetnici, podpisano z njene strani, pooblastila, iz katerega bi izhajalo upravičenje za zastopanje V. U., odvetnica pritožbi ni priložila.

Podlaga za zaznambo spora o pridobitvi pravice je tožba (ki je lahko vsebovana tudi v pripravljalnem spisu) vložena proti imetniku vknjižene lastninske pravice, s katero tožnik od sodišča zahteva, da ugotovi obstoj njegove lastninske pravice na nepremičnini, ki jo je pridobil na podlagi gradnje na tujem zemljišču, pri čemer mora biti predlogu za zaznambo spora priloženo tudi potrdilo pristojnega sodišča o vložitvi tožbe in o opravilni številki zadeve, pod katero teče postopek (1. alineja 1. točke 1. odst. ter 3. odst. 79. člena ZZK-1). Kot izhaja iz podatkov v spisu, je sodišče prve stopnje dejstvo, ali je pripravljalni spis, ki je podlaga za predlagani vpis, res vložen pred sodiščem ter podatek o opravilni številki pridobilo samo, kar je zabeleženo v spisu z uradnim zaznamkom, česar pa v okviru načel formalnosti in dispozitivnosti, ki veljata v zemljiškoknjižnem postopku, ne bi smelo. V skladu z načelom formalnosti sodišče o utemeljenosti predloga odloča samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis. Ker pa je zaznamba spora vpis, ki ga sodišče opravi na podlagi predloga upravičenega predlagatelja, mora predlagatelj sam predložiti vse zahtevane listine in nadomeščanje le-teh s poizvedbami sodišča po uradni dolžnosti, v predlagalnem postopku ni dopustno.

Poleg navedenega pa pritožba tudi pravilno opozarja na nedopustnost zavarovanja eventualno postavljenega zahtevka z zaznambo spora. Zahtevek, na katerem predlagateljica utemeljuje predlog za zaznambo spora, je določen kot podredni zahtevek, ki je postavljen pod odložnim pogojem in sicer, da bo (v celoti) zavrnjen primarno postavljeni zahtevek. Če bo primarnemu zahtevku ugodeno, se sodišče v obravnavanje podredno postavljenega niti ne bo spuščalo in o njem ne bo odločalo. To pomeni, da v primeru, ko bi sodišče vpisalo zaznambo spora za zavarovanje podredno postavljenega zahtevka, o katerem sodišče sploh ne bi odločalo, izbrisa vpisane zaznambe spora zemljiškoknjižni lastnik sploh ne bi mogel doseči. ZZK-1 namreč v 1. odstavku 84. člena določa, da se zbris zaznambe spora dovoli na podlagi pravnomočne sodne odločbe, s katero je bila tožba (ali predlog) zavržena, oziroma s katero je bil postopek ustavljen zaradi umika tožbe (ali predloga), oziroma s katero je bil tožbeni zahtevek (ali predlog) zavrnjen. Kadar bo delno ali v celoti ugodeno primarnemu tožbenemu zahtevku, do odločanja o podrejenem sploh ne bo prišlo in tožbeni zahtevek, ki je podlaga za vpis zaznambe spora, nikoli ne bo ne zavržen, ne zavrnjen, niti postopek odločanja o njem ne bo ustavljen. V 85. členu pa ZZK-1 omogoča izbris zaznambe spora zaradi zamude roka za vložitev predloga za vknjižbo pravice v vrstnem redu zaznambe spora. Kot pogoj za izbris na podlagi 85. člena ZZK-1, zakon (2. odst. 85. člena ZZK-1) poleg izteka roka za vložitev predloga za vknjižbo pravice v vrstnem redu zaznambe spora določa, da mora predlagatelj predlogu za izbris zaznambe spora priložiti listino, ki bi bila podlaga za vknjižbo pravice v vrstnem redu zaznambe spora. Vknjižba pridobitve pravice z učinkom od trenutka, od katerega učinkuje zaznamba spora, se na podlagi 1. odst. 81. člena ZZK-1 dovoli na podlagi pravnomočne sodne odločbe, ki je bila izdana v postopku, v zvezi s katerim je bil zaznamovan spor, in s katero je bilo tožbenemu zahtevku oziroma predlogu ugodeno. Takšne listine pa zemljiškoknjižni lastnik kot predlagatelj izbrisa v primeru neodločanja o podrejenem zahtevku ne bo imel. Ker je sodišče prve stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava predlogu ugodilo, namesto, da bi ga zavrnilo, je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi in izpodbijano odločitev na podlagi 3. točke 3. odst. 161. člena ZZK-1 spremenilo tako, da je zemljiškoknjižni predlog za zaznambo spora, ki se nanaša na solastniški delež pritožnice zavrnilo, ter hkrati dovolilo izbris vpisov, ki so bili opravljeni na podlagi izpodbijanega sklepa zemljiškoknjižne sodnice in izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa, kolikor se vpisi in zaznamba nanašajo na pritožnico.

V skladu s 1. odst. 35. člena Zakona o nepravdnem postopku, ki se uporablja v zemljiškoknjižnem postopku na podlagi 2. odst. 120. člena ZZK-1, pritožnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.