Jedro

(Ne)veljavnost izpolnitve odstopniku veže zakon na dolžnikovo vednost, da je prišlo do odstopa terjatve, ne pa na način, kako je zanj izvedel.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Zahtevek tožeče stranke za vrnitev stroškov revizijskega postopka se zavrne.

Obrazložitev

Glede na prvi odstavek 498. člena ZPP/99 je revizijsko sodišče utemeljenost revizije presojalo po določbah ZPP/77. Pritožbo proti sodbi sodišča prve stopnje, po kateri mora tožena stranka plačati tožeči stranki tolarsko protivrednost 130.000,00 DEM z zamudnimi obrestmi, je pritožbeno sodišče zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Sodbo sodišča druge stopnje izpodbija tožena stranka z revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Revizijskemu sodišču predlaga, naj izpodbijano sodbo spremeni in tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa naj sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Revizija je bila vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in tožeči stranki. Ta je v odgovoru nanjo predlagala zavrnitev revizije kot neutemeljene.

Revizija ni utemeljena.

S tem, da je pritožbeno sodišče odločilo o pritožbi prej, predno je sodišče prve stopnje izdalo popravni sklep, ni kršilo tretjega odstavka 342. člena ZPP. Pravilnost in zakonitost sodbe sodišča prve stopnje tako, kot se je glasila, je presodilo v mejah 365. člena ZPP, to je, upoštevalo je pritožbene razloge kot jih je navedla tožena stranka. Stranki, ki se s popravljenim delom sodbe ne strinja pa daje ZPP v drugem stavku tretjega odstavka 342. člena pravico vložiti posebno pravno sredstvo proti popravljenemu delu sodbe. Stvar stranke je, ali je (bo) to pravico izkoristila.

Zmotno je stališče tožene stranke, da je vtoževano terjatev, ki jo je odstopnik s pogodbo odstopil tožeči stranki (prevzemniku), lahko veljavno izpolnila odstopniku, in sicer zato, ker je prav slednji ni obvestil o odstopu.

Res je sicer, da mora po prvem odstavku 438. člena ZOR obvestiti dolžnika o odstopu terjatve odstopnik. Toda, (ne)veljavnost izpolnitve odstopniku veže zakon na dolžnikovo vednost, da je prišlo do odstopa terjatve, ne pa na način, kako je zanj izvedel, oziroma na določeno osebo, ki naj bi ga morala o odstopu obvestiti (drugi odstavek 438. člena ZOR). Ker izhaja iz dejstev, ki so bila podlaga odločanju pritožbenega sodišča (nanje pa je revizijsko sodišče vezano - tretji odstavek 385. člena ZPP), da je tožena stranka izvedela za odstop vtoževane terjatve tožeči stranki že pred izpolnitvijo odstopniku, svoje obveznosti s plačilom odstopniku ni veljavno izpolnila. Razlogi, zakaj je to storila pa za odločitev niso relevantni.

Uveljavljani revizijski razlogi ne obstojijo. Ker tudi tisti revizijski razlogi, na katere mora po 386. členu ZPP paziti po uradni dolžnosti, niso podani, je revizijsko sodišče revizijo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno (393. člen ZPP). Pri tem je na podlagi prvega odstavka 166. člena ZPP odločilo tudi o stroških revizijskega postopka in, upoštevajoč prvi odstavek 155. člena ZPP, zavrnilo zahtevek tožeče stranke na povrnitev njenih stroškov revizijskega postopka.