Jedro

Zgolj to, da je sodnica, ki je izdala po tožnikovem mnenju sporno odločbo o brezplačni pravni pomoči, tudi izpraševalka na pravniških državnih izpitih in za to prejema plačilo, po mnenju Vrhovnega sodišča ne vzbuja nikakršnega dvoma v objektivno nepristranskost sodišča. Tudi sicer so tožnikove navedbe povsem pavšalne, saj ne zatrjuje niti, da bi sodnica sodelovala v izpitni komisiji Ministrstva za pravosodje, ki je odločala o uspehu tožnika na izpitu in ki je predmet drugega upravnega spora, niti tega, da bo glede na letni razpored dela sodnic in sodnikov na upravnem sodišču obravnavala njegovo tožbo.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnik je vložil tožbo za "spremembo odločbe Upravnega sodišča RS, št. Bpp 189/2020-2 z dne 8. 9. 2020". Hkrati je podal tudi predlog Vrhovnemu sodišču za predodelitev zadeve drugemu stvarno pristojnemu sodišču. Kot razlog navaja, da je sodnica A. A. izdala odločbo, št. Bpp 189/2020-2 z dne 8. 9. 2020, pri čemer pa je sodnica tudi izpraševalka na pravniškem državnem izpitu pri predmetu ustavna ureditev, državna ureditev in temelji ureditve Evropske unije. Sodnica je kot izpraševalka plačana s strani Ministrstva za pravosodje, ki je tožena stranka v zadevi na Upravnem sodišču, opr. št. I U 1823/2019-60, zaradi katere se zahteva brezplačna pravna pomoč (Bpp). Ta okoliščina vzbuja očiten dvom o njeni nepristranskosti za pošteno odločitev v zadevi Bpp. Sodnica ni imela interesa, da ugodi prošnji za Bpp in si prepreči možnost dodatnega zaslužka. Funkcija izpraševalke na pravniškem državnem izpitu in funkcija sodnice, ki odloča o dodelitvi Bpp glede pritožbe v zvezi s pravniškim državnim izpitom, sta nezdružljivi.

2. Predlog ni utemeljen.

3. V skladu s 67. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se v upravnem sporu uporablja na podlagi prvega odstavka 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.

4. Vrhovno sodišče pojasnjuje, da je Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) edino stvarno pristojno sodišče za odločanje v upravnem sporu, zato drugega sodišča ni mogoče določiti. Tožnik očitno želi doseči sojenje zunaj sedeža Upravnega sodišča v Ljubljani. Upoštevaje, da Upravno sodišče sodi tudi na zunanjih oddelkih in ne le na sedežu v Ljubljani (drugi odstavek 9. člena ZUS-1), je Vrhovno sodišče predlog obravnavalo v smislu predlaganega prenosa sojenja na zunanji oddelek.

5. Kot izhaja iz navedene določbe 67. člena ZPP, je lahko razlog za prenos pristojnosti zagotavljanje smotrnosti izvedbe postopka. Tožnik okoliščin, ki bi utemeljevale lažjo izvedbo postopka na katerem od zunanjih oddelkov upravnega sodišča, ne navaja.

6. Poleg navedenega pravni standard "drugih tehtnih razlogov" zajema tudi druge okoliščine, med drugim takšne, ki lahko vzbujajo dvom v objektivno nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.1 Po presoji Vrhovnega sodišča v konkretnem primeru taki tehtni razlogi niso podani. Zgolj to, da je sodnica, ki je izdala po tožnikovem mnenju sporno odločbo o brezplačni pravni pomoči, tudi izpraševalka na pravniških državnih izpitih in za to prejema plačilo, po mnenju Vrhovnega sodišča ne vzbuja nikakršnega dvoma v objektivno nepristranskost sodišča. Tudi sicer so tožnikove navedbe povsem pavšalne, saj ne zatrjuje niti, da bi sodnica sodelovala v izpitni komisiji Ministrstva za pravosodje, ki je odločala o uspehu tožnika na izpitu in ki je predmet drugega upravnega spora, niti tega, da bo glede na letni razpored dela sodnic in sodnikov na upravnem sodišču obravnavala njegovo tožbo. Ob tem Vrhovno sodišče samo še dodaja, da je zagotavljanju pravice do nepristranskega sojenja z vidika posamičnega sodnika namenjen institut njihove izločitve.

7. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče predlog kot neutemeljen zavrnilo.

1 Primerjaj sklepe Vrhovnega sodišča I R 15/2014 z dne 6. 2. 2014, I Upr 3/2015 z dne 11. 2. 2015, I Upr 6/2015 z dne 2. 9. 2015, I Upr 1/2016 z dne 15. 3. 2016, I R 64/2017 z dne 25. 5. 2017.