Jedro

Izrek sklepa ne sme puščati nikakršnega dvoma o tem, kakšna prepoved ali obveza je tožencu naložena, oziroma pred katerimi in kakšnimi motilnimi ravnanji je posest tožnice v bodoče na podlagi sklepa o motenju posesti pravno varovana.

Ker iz prepovednega dela tožbenega zahtevka ne izhaja, za kakšno posestno varstvo v bodoče se tožnica zavzema, je postavljeni tožbeni zahtevek nesklepčen in s tem ugodilni del izreka sklepa nedoločen in neizvršljiv.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani III. točki izreka spremeni tako, da se tudi v tem delu tožbeni zahtevek zavrne.

II. Tožnica je dolžna povrniti tožencu 409,50 EUR stroškov pritožbenega postopka, v roku 15 dni od vročitve tega sklepa.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom v I. točki izreka ugodilo ugovoru toženca, sklep o začasni odredbi z dne 13. 5. 2020 razveljavilo ter predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo. V II. točki izreka je zavrnilo tožbeni zahtevek na vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja na način, da toženec preda tožnici ključe zamenjanih ključavnic na predmetnem stanovanju, nabiralniku in vratih parkirnega mesta ali namesti prejšnje ključavnice. Zavrnilo je tudi tožbeni zahtevek na prepoved nadaljnjega motenja mirnega izvrševanja posesti parkirnega mesta. Ugodilo pa je tožbenemu zahtevku na prepoved, da toženec v bodoče s takšnimi ali podobnimi ravnanji moti tožnico v mirnem izvrševanju posesti na naslovu ... (III. točka izreka).

2. Zoper ugodilni del navedenega sklepa (III. točka izreka) je pritožbo vložil toženec iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku1. Predlaga, da pritožbeno sodišče sklep v izpodbijanem delu spremeni tako, da zahtevek tožnice tudi v tem delu zavrne ter tožnici naloži plačilo stroškov postopka, podredno pa, da sklep v tem delu razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da tožnica ni zatrjevala, kakšno obliko posesti je izvrševala do dneva menjave ključavnic, da je sodišče v zvezi s tem odločilo mimo trditvene podlage tožnice ter da je napravilo zmotno dokazno oceno, saj ni kritično ovrednotilo razhajanj med pritožbenimi navedbami in izpovedbo tožnice.

3. Tožnica na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Ob preizkusu izpodbijanega sklepa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je podana bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, na katero pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

6. Izpodbijani sklep se v ugodilnem delu glasi: „Toženi stranki se prepoveduje v bodoče s takšnimi ali podobnimi ravnanji motiti tožečo stranko v mirnem izvrševanju posesti stanovanja na naslovu ..., ID znak ... (ID znak 000)“. Iz takšnega opisa prepovedi nadaljnjega motenja posesti ni jasno, katera ravnanja, na kakšen način in v katerem obsegu je sodišče prve stopnje v bodoče prepovedalo tožencu motenje posesti stanovanja. Sodišče s sklepom namreč prepove motilna dejanja, ki jih je pri svojem odločanju obravnavalo in ugotovilo, ter ne vsakršnega nadaljnjega motilnega dejanja. Izrek sklepa ne sme puščati nikakršnega dvoma o tem, kakšna prepoved ali obveza je tožencu naložena, oziroma pred katerimi in kakšnimi motilnimi ravnanji je posest tožnice v bodoče na podlagi sklepa o motenju posesti pravno varovana. Navedenega iz obravnavanega izreka sklepa ni mogoče razbrati. Ker sodišče v izvršilnem postopku na podlagi določb 17. in 19. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju2 terjatev izvršuje na podlagi pravnomočnega in izvršljivega naslova, morata biti tožbeni zahtevek in izrek sklepa konkretizirana, jasna in sposobna izvršbe. Tožbeni zahtevek za prepoved nadaljnjih motenj je namreč dajatveni zahtevek, pri katerem je ugotovitev načina in obsega motenja dejanska podlaga takšnega zahtevka, iz katerega mora biti prepoved jasno razvidna3. Zgolj navedba o prepovedi „takšnih in podobnih ravnanj“, presoje izvršljivosti nedvomno ne prestane. Zahteva po določnosti dodatno izhaja iz določbe 229. člena ZIZ, po katerem je sklep o motenju posesti izvršilni naslov tudi pri ponovnem motenju, če dolžnik ponovno moti posest na način, ki se v bistvenem ne razlikuje od prejšnjega motenja, kar pomeni, da mora biti način motenja v izreku sklepa vsebovan in določno opredeljen. Konkretiziran dajatveni zahtevek - zahtevek za prepoved nadaljnjih motenj, je zato za izvršljivost sklepa z izrekom, ki na tožbenem zahtevku temelji, bistvenega pomena.

7. Ker iz prepovednega dela tožbenega zahtevka ne izhaja, za kakšno posestno varstvo v bodoče se tožnica zavzema, je postavljeni tožbeni zahtevek nesklepčen in s tem ugodilni del izreka sklepa nedoločen in neizvršljiv. Pritožbeno sodišče je zato izpodbijano III. točko izreka sklepa spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek tudi v tem delu zavrnilo.

8. Ker je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremenilo že iz navedenega razloga, se do ostalih pritožbenih navedb ni opredelilo.

9. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi drugega odstavka 165. člena ZPP. Toženec je s pritožbo uspel, zato mu je po določbi prvega odstavka 154. člena ZPP dolžna toženka povrniti pritožbene stroške v višini 409,50 EUR, in sicer za sestavo pritožbe 375 točk po Odvetniški tarifi, 4,50 EUR za materialne stroške ter 180 EUR za sodno takso. Pritožbeno sodišče tožencu priglašena stroška posvet s stranko in pregled listin ni priznalo, saj sta navedeni opravili že vsebovani v priznani nagradi za sestavo pritožbe. Toženec pa tudi ni pojasnil, čeprav je na njem trditveno in dokazno breme, zakaj posvet s stranko in pregled listin uveljavlja kot samostojno storitev.

1 V nadaljevanju ZPP. 2 V nadaljevanju ZIZ. 3 Primerjaj VSK sklep Cp 622/96 z dne 30. 10. 1996, VSL sodba in sklep II Cp 2940/2014 z dne 6. 5. 2015, VSL sklep II Cp 2080/2005 z dne 11. 5. 2005, VSL sklep I Cp 707/2006 z dne 23. 5. 2006.