Jedro

V obravnavanem primeru je tožena stranka tožniku odobrila brezplačno pravno pomoč v isti zadevi z dvema odločbama, prav tako je z dvema ločenima sklepoma odločila o njegovi obveznosti vračila izplačanih sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči. Ne glede na to pa je treba zadevo v vidika ugotavljanja uspeha v postopku in pridobljenega premoženja na podlagi 48. člena ZBPP obravnavati kot celoto.

V končni fazi je tožnik prejel premoženje v višini manjši od stroškov odobrene brezplačne pravne pomoči. Po določbi tretjega odstavka 48. člena ZBPP pa se od upravičenca do brezplačne pravne pomoči ne sme terjati več kot je v postopku dejansko dobil. Ker je torej tožena stranka z izpodbijanima sklepoma tožniku skupno naložila povrnitev stroškov BPP v višjem znesku, kot ga je sam prejel, je po presoji sodišča napačno uporabila določbo tretjega odstavka 48. člena ZBPP.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, sklepa Okrožnega sodišča v Mariboru, Organa za brezplačno pravno pomoč, št. Bpp 821/2015-23 z dne 18. 9. 2017 in Bpp 1651/2015-22 z dne 18. 9. 2017 se odpravita in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 146,88 EUR.

Obrazložitev

1. S sklepom št. Bpp 821/2015-23 z dne 18. 9. 2017 je tožena stranka tožniku naložila vračilo sredstev izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči v znesku 1.049,96 EUR, s sklepom Bpp 1651/2015-22 z dne 18. 9. 2017 pa v znesku 389,99 EUR. V obrazložitvi obeh sklepov tožena stranka navaja, da je bila tožniku v zvezi s pravdnim postopkom III P 699/2015 dodeljena brezplačna pravna pomoč v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem prve stopnje (odločba z dne 15. 6. 2015) ter v obliki oprostitve plačila stroškov izvedenca (odločba z dne 5. 1. 2016). Navedeni pravdni postopek je bil pravnomočno končan s sodbo III P 699/2015 z dne 9. 11. 2016 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru, št. I Cp 408/2017 z dne 23. 5. 2017. Na podlagi navedene sodbe, ki je postala izvršljiva 27. 6. 2017, je bila dolžna tožena stranka A. tožniku plačati 870,50 EUR z zamudnimi obrestmi od 19. 3. 2014 do plačila in 500,00 EUR z zamudnimi obrestmi od 30. 6. 2015 do plačila. Na podlagi dopisa A. zavarovalnice z dne 14. 9. 2017 je tožena stranka ugotovila, da je bil tožniku izplačan celotni dosojeni znesek in sicer po prvostopni sodbi skupno 1.075,57 EUR (pri čemer je bil tožniku nakazan znesek 295,94 EUR, preostanek pa pobotan z odprtimi terjatvami zavarovalnice do tožnika), po sodbi višjega sodišča pa je prejel 630,31 EUR, kar je sicer zavarovalnica pobotala z odprtimi terjatvami do tožnika. Glede na določbo 48. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) je tako tožnik zaradi pridobitve premoženja dolžan povrniti stroške izplačane iz naslova brezplačne pravne pomoči in sicer stroške, ki so bili odmerjeni izvajalcu brezplačne pravne pomoči v višini 1.049,96 EUR ter izvedencu v višini 389,99 EUR.

2. Tožnik v tožbi ugovarja nepopolno ugotovitev dejanskega stanja in kršitev materialnega zakona. V obravnavani zadevi se tožena stranka napačno sklicuje na sodbo okrajnega sodišča, ki ni relevantna, saj je višje sodišče navedeno sodbo spremenilo. Prav tako tožena stranka ni upoštevala stroškov postopka, ki jih mora tožnik vrniti nasprotni stranki, kakor tudi dejstva, da je tožnik dejansko prejel le 295,94 EUR in se je torej njegovo premoženje dejansko povečalo samo za ta znesek. Po določbi 48. člena ZBPP ter sodni praksi pa se od upravičenca ne sme terjati več, kot je v postopku dejansko dobil. Zakonodajalec je torej dolžnost vračila brezplačne pravne pomoči vezal na uspeh v postopku in dejansko pridobljeno premoženje. Predlaga, da sodišče izpodbijana sklepa odpravi ter toženi stranki naloži povrnitev stroškov. Prav tako prosi za oprostitev plačila sodnih taks.

3. Tožena stranka je sodišču dostavila upravni spis, posebnega odgovora na tožbo pa ni podala.

4. Tožba je utemeljena.

5. V obravnavanem primeru gre za vračilo sredstev izplačanih iz naslova tožniku odobrene brezplačne pravne pomoči. Po določbi 48. člena ZBPP je upravičenec do brezplačne pravne pomoči, ki je delno ali v celoti uspel v postopku in na podlagi pravnomočne odločbe sodišča pridobil premoženje oziroma dohodke, dolžan povrniti Republiki Sloveniji razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka, oziroma tistim zneskom, ki ga je Republika Slovenija izterjala od nasprotne stranke v skladu s 46. členom tega zakona (prvi odstavek). Upravičenec do brezplačne pravne pomoči ni dolžan povrniti stroškov postopka, če je dobil preživnino ali odškodnino za izgubljeno preživljanje zaradi smrti tistega, ki je bil dolžan dajati preživljanje (drugi odstavek). V nobenem primeru se od upravičenca do brezplačne pravne pomoč ne sme terjati več, kot je v postopku dejansko dobil (tretji odstavek).

6. Po podatkih spisa je bila tožniku odobrena brezplačna pravna pomoč v pravdnem postopku opr. št. III P 699/2015 zoper A. zaradi plačila zavarovalnine oziroma škode v zvezi s škodnim dogodkom z dne 11. 2. 2013 in sicer za pravno svetovanje in zastopanje odvetnika (odločba št. Bpp 821/2015 z dne 15. 6. 2015) ter v obliki oprostitve plačila stroškov izvedenca (odločba Bpp 1651/2015 z dne 5. 1. 2016). Na podlagi odobrene brezplačne pravne pomoči so bila izplačana iz proračuna RS sredstva v višini 1.049,96 EUR (za zastopanje odvetnika) in v znesku 389,99 EUR (stroški izvedenca). Navedeni pravdni postopek je bil pravnomočno končan s sodbo Višjega sodišča v Mariboru, št. I Cp 408/2017 z dne 23. 5. 2017. Po citirani sodbi je bila dolžna A. plačati tožniku 870,50 EUR z zamudnimi obrestmi od 19. 3. 2014 dalje do plačila in 500,00 EUR z zamudnimi obrestmi od 30. 6. 2015 dalje do plačila in stroške pritožbenega postopka v znesku 11,52 EUR, tožeča stranka pa je bila dolžna A. povrniti njene pravdne stroške v višini 310,65 EUR. Iz odgovora A. z dne 31. 7. 2017 je razvidno, da je svojo obveznost do tožnika poravnala in sicer tako, da je glavnico v višini 870,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (skupaj znesek 1.075,57 EUR) pobotala z odprtimi zapadlimi terjatvami do tožnika iz naslova pravnomočnih sklepov o izvršbi v višini 636,58 EUR in 91,09 EUR ter s stroški pravdnega postopka v višini 347,90 EUR, dodatno dosojeni znesek po sodbi višjega sodišča (0,50 EUR in 500,00 EUR z zamudnimi obrestmi ter pritožbeni stroški 11,52 EUR) pa je pobotala z zapadlimi terjatvami po zavarovalni polici v znesku 45,90 EUR in 288,47 EUR. Razliko v znesku 295,40 EUR, ki je ostala po pobotu medsebojnih obveznosti, pa je A. nakazala na račun tožnikovega pooblaščenca.

7. V obravnavanem primeru je tožena stranka tožniku odobrila brezplačno pravno pomoč v isti zadevi z dvema odločbama, prav tako je z dvema ločenima sklepoma odločila o njegovi obveznosti vračila izplačanih sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči. Ne glede na to pa je treba zadevo v vidika ugotavljanja uspeha v postopku in pridobljenega premoženja na podlagi 48. člena ZBPP obravnavati kot celoto. V korist tožnika so tako bila iz naslova odobrene brezplačne pravne pomoči izplačana sredstva v skupnem znesku 1.439,95 EUR, tožnik pa je bil na podlagi sodbe Višjega sodišča v Mariboru na dan, ko je A. izpolnila obveznost po navedeni sodbi, upravičen do zneska 1.705,88 EUR. Hkrati pa je bil tudi tožnik dolžan A. povrniti njene pravdne stroške v znesku 310,65 EUR, kar pomeni, da je premoženje, ki ga je pridobil v postopku, v katerem mu je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, dejansko znašalo 1.395,23 EUR. V končni fazi je torej tožnik prejel premoženje le v navedeni višini, torej manj kot so znašali stroški odobrene brezplačne pravne pomoči. Po določbi tretjega odstavka 48. člena ZBPP pa se od upravičenca do brezplačne pravne pomoči ne sme terjati več kot je v postopku dejansko dobil. Ker je torej tožena stranka z izpodbijanima sklepoma tožniku skupno naložila povrnitev stroškov BPP v višjem znesku, kot ga je sam prejel, je po presoji sodišča napačno uporabila določbo tretjega odstavka 48. člena ZBPP.

8. Sodišče pa zavrača tožbeni ugovor, da bi morala tožena stranka kot prejeto premoženje upoštevati le dejansko izplačilo v višini 295,94 EUR. Iz dopisa A. izhaja, da je ta svojo obveznost do tožnika na podlagi sodbe v postopku, za katerega je bila tožniku odobrena brezplačna pravna pomoč, pobotala z odprtimi zapadlimi terjatvami zavarovalnice do tožnika in sicer iz naslova sklepov o izvršbi ter zavarovalnih polic. Pobotanje pomeni prenehanje nasprotnih terjatev med istima strankama, ki sta druga nasproti drugi obenem upnika in dolžnika. To pomeni, da se z enim aktom opravi izpolnitev več terjatev, pri čemer terjatvi prenehata do zneska manjše terjatve, presežek večje terjatve pa živi kot terjatev še naprej. S pobotom torej odpade le dvojno plačilo, kar v obravnavanem primeru pomeni, da je tožnik pridobil premoženje, s katerim je poravnal svojo obveznost do nasprotne stranke, izplačilo v višini 295,94 EUR pa predstavlja le presežek v korist tožnika, ki je ostal po izvršenem pobotu. Tožnik pa v tožbi ne zatrjuje, da v obravnavanem primeru niso bili izpolnjeni pogoji, ki jih Obligacijski zakonik določa za nastanek pobota (člen 311).

9. Glede na navedeno je sodišče izpodbijana sklepa odpravilo na podlagi 4. in 2. točke Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek, v katerem bo morala ob pravilni razlagi določbe tretjega odstavka 48. člena ZBPP ugotoviti obseg premoženja, ki ga je tožnik dejansko prejel ter nato ponovno odločiti v zadevi.

10. Ker je sodišče tožbi ugodilo, je tožnik upravičen do povračila stroškov postopka v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1, pri čemer je nagrado in stroške odmerilo v priglašeni višini v znesku 146,88 EUR ter jih naložilo v plačilo toženi stranki.

11. Tožnik je v tožbi tudi zaprosil za oprostitev plačila sodne takse. O navedenem zahtevku sodišče ni odločalo, ker se v postopkih odobravanja brezplačne pravne pomoči sodne takse ne plačajo (četrti odstavek 10. člena Zakona o sodnih taksah).