Jedro

Tožencu s tem, ko ni sodeloval v postopku sprejemanja programa lastninskega preoblikovanja podjetja, ki ga je v skladu z 19. členom ZLPP sprejel organ upravljanja podjetja, niso bile kršene pravice, ki jih ima kot stranka v postopku odobritve programa, ki ga vodi Agencija. S tem, ko mu je bila vročena odločba Agencije, izdana v skrajšanem postopku, ki se začne na zahtevo in na podlagi dokazil podjetja, mu je bila dana možnost, da v tem postopku zavaruje svoje pravice in pravne koristi. Zato ni podana absolutna bistvena kršitev pravil postopka po 3. točki 3. odstavka 25. člena ZUS.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 2008/97-7 z dne 2.9.1999, se razveljavi in se zadeva vrne istemu sodišču, da opravi nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 3. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97) ugodilo tožbi in odpravilo 2. točko izreka odločbe tožene stranke z dne 19.6.1997, in zadevo vrnilo toženi stranki v novo odločanje. Z 2. točko izreka odločbe je tožena stranke zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo (v nadaljevanju Agencija) z dne 18.12.1996. S prvostopno odločbo je prvostopni organ dal soglasje k lastninskemu preoblikovanju podjetja T. tovarna Z.K. na podlagi 19. člena Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (ZLPP, Uradni list RS, št. 55/92, 7/93, 31/93, 32/94 in 1/96). Tožena stranka je tožnikovo pritožbo zavrnila, ker je ocenila, da je odločitev Agencije glede njegovega deleža kot denacionalizacijskega upravičenca v kapitalu podjetja, ki se lastnini, pravilna in zakonita. Prvostopno sodišče pa je tožnikovi tožbi ugodilo in pri tem navedlo, da se ne spušča v presojo utemeljenosti tožbenih navedb glede višine deleža tožnika v kapitalu podjetja, temveč, da je razlog za ugoditev njegovi tožbi to, da bi moral kot stranka sodelovati v postopku sprejemanja programa lastninskega preoblikovanja podjetja, kar pa da mu ni bilo omogočeno, s čemer so mu bile kršene njegove pravice do sodelovanja v postopku. To pa predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka po 2. točki 1. odstavka 25. člena ZUS v zvezi s 3. odstavkom 25. člena ZUS.

Tožena stranka vlaga pritožbo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbo zavrne oziroma podrejeno, da razveljavi sodbo sodišča prve stopnje in zadevo vrne v ponovno sojenje. Meni, da ne drži trditev sodišča, da tožniku ni bila dana možnost sodelovanja v postopku kot stranka. Iz spisne dokumentacije je namreč razvidno, da je tožena stranka pritožbo tožeče stranke reševala vsebinsko in jo zavrnila. Če tožniku ne bi priznala položaja stranke, bi pritožbo zavrgla po 239. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP/86). Sodišče tudi napačno pojasnjuje, da tožniku ni bil priznan položaj stranke v postopku sprejemanja programa lastninjenja, saj to ni predvideno niti z ZLPP niti z Uredbo o pripravi programa preoblikovanja in o izvedbi posameznih načinov lastninskega preoblikovanja podjetij, po kateri program lastninskega preoblikovanja sprejme organ upravljanja podjetja brez sodelovanja kogarkoli drugega. Po 2. odstavku 19. člena ZLPP pa program odobri ali zavrne Agencija. Podjetje mora odločbo Agencije objaviti v Uradnem listu Republike Slovenije in jo vročiti strankam, med drugim tudi denacionalizacijskim upravičencem, ki so svoje zahtevke, ki izahajo iz Zakona o denacionalizaciji (ZDen), zavarovali po ZLPP. Iz spisne dokumentacije je sicer razvidno, da podjetje odločbe Agencije tožeči stranki ni vročilo. Zato je dne 7.5.1997 to storila Agencija in s tem dejanjem tožniku priznala status stranke. Tožniku je status stranke priznala tudi tožena stranka, saj je njegovo pritožbo zoper odločbo Agencije obravnavala po vsebini.

Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Po 3. točki 3. odstavka 25. člena ZUS gre za absolutno bistveno kršitev določb postopka, če stranki pred izdajo odločbe ni bila dana možnost, da se seznani in izjasni o vseh ugotovljenih okoliščinah in dejstvih, ki so pomembna za odločbo.

V obravnavani zadevi tožnik vse do izdaje odločbe Agencije ni sodeloval v postopku sprejemanja in tudi ne v postopku odobritve programa lastninskega programa podjetja, kar je po presoji pritožbenega sodišča povsem v skladu z ZLPP. Sodelovanje denacionalizacijskega upravičencev v postopku sprejemanja programa na organih podjetja, kakršen je bil postopek v obravnavanem primeru, z 19. členom ZLPP niti ni predvideno, saj je z ZLPP uzakonjena avtonomna privatizacija pod nadzorom državne Agencije. Postopek odobritve programa, ki ga vodi Agencija, pa se po presoji pritožbenega sodišča izvede v skrajšanem postopku na podlagi listin, ki jih mora v odobritev predložiti podjetje, ki se lastnini. Glede nanavedeno tožniku po presoji pritožbenega sodišča ni bila kršena lastnost stranke v postopku odobritve programa, saj mu je bila odločba Agencije vročena (ni mu je sicer vročilo podjetje, ki bi mu jo moralo, pač pa mu jo je vročila Agencija). Tožnik se je zoper to odločbo tudi pritožil in je v pritožbi lahko uveljavljal vse svoje pomisleke glede odobrenega lastninskega preoblikovanja podjetja, ki pa jih je tožena stranka po vsebini zavrnila. Tožena stranka je torej štela tožnikovo pritožbo za vloženo od upravičene osebe, torej mu je priznala položaj stranke, za pravočasno in dopustno in jo je kot tako tudi po vsebini obravnavala. To pa pomeni, da je tožnik imel možnost uveljavljati svoje ugovore zoper odločbo in s tem tudi zoper program lastninskega preoblikovanja podjetja ter je bilo o njegovi pritožbi odločeno po vsebini.

Določbe 2. točke 1. odstavka v zvezi s 3. točko 3. odstavka 25. člena ZUS po presoji pritožbenega soidšča torej niso bile kršene. Glede na to, pritožbeno sodišče meni, da je prvostopno sodišče z izpodbijano sodbo bistveno kršilo določbe postopka v upravnem sporu, ko je tožbi ugodilo iz procesnih razlogov in zadevo na podlagi 3. točke 1. odstavka 60. člena ZUS vrnilo toženi stranki v nov postopek.

Zato je pritožbeno sodišče na podlagi 74. člena ZUS izpodbijano sodbo prvostopnega sodišča razveljavilo in mu vrnilo zadevo v nov postopek. V novem postopku mora sodišče presojati tožnikovo tožbo po vsebini.