Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je "vrzel" v smislu 125. točke prvega odstavka 3. člena Odloka o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana – izvedbeni del (OPN) le tisto nepozidano zemljišče, ki je kot tako obstajalo že v času uveljavitve OPN, in ne more nastati kasneje, z odstranitvijo obstoječega objekta.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je "vrzel" v smislu 125. točke prvega odstavka 3. člena Odloka o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana – izvedbeni del (OPN) le tisto nepozidano zemljišče, ki je kot tako obstajalo že v času uveljavitve OPN, in ne more nastati kasneje, z odstranitvijo obstoječega objekta?

Obrazložitev

1. Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ugodilo tožbi tožnikov, odpravilo odločbo Upravne enota Ljubljana, št. 351-2574/2016-58 z dne 12. 7. 2109, ter stroškovni del (2. in 3. točko izreka) odločbe Ministrstva za okolje in prostor, št. 35108-122/2017/29 z dne 29.10.2019 in zadevo vrnilo organu prve stopnje v nov postopek (I. točka izreka sodbe). Odločilo je še, da mora organ ob izdaji nove odločbe upoštevati, da zemljišča v obsegu parcel 111/1, 111/2, 111/3 in 111/4 k. o. ... ni šteti za vrzel v smislu 125. točke prvega odstavka 3. člena Odloka o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana – izvedbeni del (v nadaljevanju OPN, II. točka izreka sodbe). Z odpravljeno določbo je bilo družbi A. A., d. o. o., Ljubljana (stranki z interesom), izdano gradbeno dovoljenje za gradnjo večstanovanjskega objekta.

2. Iz obrazložitve sodbe izhaja stališče Upravnega sodišča, da je razlaga, po kateri bi bilo mogoče za "vrzel" v smislu 125. točke prvega odstavka 3. člena OPN šteti tudi zemljišče, na katerem je v času veljavnosti OPN že stal (ali stoji) legalno zgrajen objekt, v nasprotju z ureditvijo gradnje nadomestnega objekta, kar OPN ureja v petem in šestem odstavku 13. člena. Navaja, da gre za dve pravno in dejansko različni situaciji, ki ju je normodajalec uredil z namenom različne obravnave že zazidanih in nezazidanih stavbnih zemljišč in ju je treba kot taki tudi razlagati. Drugačna razlaga bi bila po presoji sodišča v nasprotju z namenom normodajalca in pomeni obid veljavne ureditve.

3. Stranka z interesom je vložila predlog za dopustitev revizije po 367.b členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. Vrhovnemu sodišču je predlagala, naj dopusti revizijo zaradi dveh pomembnih pravnih vprašanj. Vložila je tudi dopolnitev predloga, ki ga Vrhovno sodišče ni upoštevalo, ker je bil vložen po izteku 30 dnevnega zakonskega roka (prvi odstavek 367.b člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

4. Predlog za dopustitev revizije je delno utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa, izpolnjeni, zato je v tem obsegu predlogu ugodilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP). Od razlage pojma "vrzel" je odvisno izvrševanje lastninskih upravičenj in s tem povezano vprašanje, ali razlaga, kot jo je v sodbi sprejelo Upravno sodišče, (ne)dopustno posega v ustavno pravico do zasebne lastnine (33. in 67. člen Ustave). O tem vprašanju Vrhovno sodišče še ni odločalo, hkrati pa je pomembno za zagotovitev pravne varnosti in razvoj sodne prakse, saj se bo lahko pojavilo še v drugih sporih v zvezi z izdajo gradbenih dovoljenj.

6. Glede preostalega vprašanja Vrhovno sodišče revizije ni dopustilo, saj zanjo niso izpolnjeni zakonski pogoji.