Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V času vložitve predloga za začetek stečajnega postopka je že tekel postopek za izbris dolžnika po ZFPPod, zato je bil predlog za začetek stečajnega postopka pravilno zavržen.
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo dolžnikov predlog za začetek stečajnega postopka nad njim. Zavrglo ga je zato, ker dolžnik nima pravnega interesa za vodenje stečajnega postopka, saj se je že začel postopek za njegov izbris na podlagi Zakona o finančnem poslovanju podjetij (Ur. l. RS št. 54/99 in 110/99, v nadaljevanju ZFPPod). Dolžnik se zoper sklep pritožuje in trdi, da ima pravni interes za vodenje stečajnega postopka, saj se v primeru stečaja odloča o terjatvah upnika, v primeru prenehanja oziroma izbrisa po ZFPPod pa se obveznosti dolžnika prenesejo na družbenike, ki terjatev dolžnika do upnikov ne morejo uveljavljati. Pritožba ni utemeljena. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da razlogi, ki jih navaja pritožnik in s katerimi želi izkazati, da ima dolžnik pravni interes, da se nad njim izvede stečajni postopek, ne izkazujejo pravnega interesa dolžnika (subjekta nad katerim naj bi bil izveden stečajni postopek). Za sam subjekt ni nobene razlike, ali preneha po izvedenem stečajnem postopku ali po izbrisnem postopku po ZFPPod. V vsakem primeru pride do prenehanja družbe. Razlogi, s katerimi dolžnik želi izkazati svoj pravni interes za vodenje stečajnega postopka, so razlogi, in to predvsem ekonomski, njegovih lastnikov oziroma družbenikov in ne subjekta samega. Sicer pa je sodišče prve stopnje predlog za začetek stečajnega postopka zavrglo zato, ker je ugotovilo, da je v teku postopek za izbris dolžnika iz sodnega registra na podlagi ZFPPod. Pri tem je pravilno ugotovilo, da oba postopka, tako postopek izbrisa kot tudi stečajni postopek praviloma pripeljeta do enake končne posledice, to je do prenehanja družbe. Gre torej za istovrstni postopek. O isti stvari pa hkrati ne smeta teči dva postopka (glej 3. odst. 189. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZPPSL). Postopek za izbris dolžnika iz sodnega registra je začel teči z izdajo sklepa sodišča prve stopnje dne 19.1.2001 (za začetek teka postopka za izbris ni odločilno, kdaj je dolžniku bil sklep vročen). Ta postopek se je torej začel pred vložitvijo dolžnikovega predloga za začetek stečajnega postopka. Dolžnik je predog za začetek stečajnega postopka namreč vložil dne 26.1.2001. Ob vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka je tako že tekel postopek za izbris dolžnika iz sodnega registra. Dva postopka v isti stvari pa, kot rečeno, ne smeta teči, zato je sodišče ravnalo prav, ko je predog, vložen dne 26.1.2001, zavrglo (4. odst. 189. čl. ZPP in 1. odst. 274. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZPPSL). Pritožbena trditev, da ima dolžnik še možnost ugovora v izbrisnem postopku, na odločitev v tej zadevi nima vpliva. Če bo dolžnik z ugovorom zoper sklep o izbrisu uspel in izbrisni postopek ne bo izveden, bo lahko predlagal uvedbo stečajnega postopka. Sodišče druge stopnje je zato pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZPPSL).