Jedro

Pravna podlaga, ki določa objektivni kriterij za presojo prosilčeve vloge izhaja iz določbe 24. člena ZBPP. Tudi sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice stoji na stališču, da je pogojevanje dodelitve BPP z uspehom v postopku dopustno.

Organ za BPP je pravilno zaključil, da Evropska Komisija do 1. 12. 2014 nima pristojnosti na področju zakonodaje v zvezi s kazenskim pregonom oziroma nima pristojnosti za presojo zakonodaje, ki so jo sprejeli nacionalni organi držav članic, zato bi bila vložitev tožbe na Evropsko Sodišče v Luksemburgu zoper Komisijo, neuspešna.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožeče stranke za dodelitev redne brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje v postopku vložitve tožbe zoper Evropsko komisijo pri Sodišču Evropske unije v Luksemburgu, zaradi nedelujočega pravnega sistema v RS. V obrazložitvi utemeljuje zavrnitev na določbi 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) z navedbo dejanskega stanja v zadevi ter povzetkom pravnih podlag, Pogodbe o delovanju Evropske unije ter Protokola 36 k Pogodbi o delovanju Evropske unije.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da je društvo upravičeno do brezplačne pravne pomoči. Zakonca A.A. in B.B. sta člana društva in utemeljeno izkazujeta, da sta bila oškodovana pri opravljanju svoje gospodarske dejavnosti, kar je potrdil Urad kriminalistične policije Ljubljana v poročilu dopolnitve kazenske ovadbe zoper utemeljeno osumljenega C.C., zastopnika in ustanovitelja gospodarske družbe D. d.o.o., ki naj bi pridobil protipravno premoženjsko korist v višini 132.463.710,84 SIT, kar znaša okoli 555.000,00 EUR plus zamudne obresti, poleg druge materialne in nematerialne škode. Kazensko ovadbo je 19. 7. 1999 vložila Odvetniška družba E. Slovenski pravni red vse do danes ni zaščitil premoženja oškodovanih zakoncev, saj postopek miruje neznano kje. Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je o zadevi odločilo s sodbo ter zakoncema prisodilo 3.200,00 EUR nepremoženjske škode na podlagi 6. člena Konvencije. Postopek je trajal 6 let in pol, da so ugotovili to kršitev. Kljub ugotovitvi se sama nepravilnost kršenja neučinkovitega pravnega sistema ni odpravila, pač pa se nadaljuje. V pridružitvenemu sporazumu med Slovenijo in EU je določeno, da mora Slovenija prevzeti EU pravni red, kar pomeni, da EU zagotavlja vsem prebivalcem države članice pravno varnost. Ker zakonca v Sloveniji nista deležna pravne varnosti, kar zagotavlja EU komisija, je potrebno za to pravico tožiti EU komisijo. Z izpodbijano odločbo je bila dodelitev brezplačne pravne pomoči zoper Evropsko komisijo zavrnjena, odločba pa je obrazložena z prejudicom, kar je eklatantno kršenje človekovih pravic. Noben, razen konkretni sodnik, ki sodi o zadevi, ne sme upoštevati okoliščin in dejstev, ali ima prosilec v zadevi izglede za uspeh. Tudi Evropska komisija ni nad pravnim redom EU. Kaj je v pristojnosti Evropske komisije, je stvar splošnih aktov Evropske komisije. Vsak pa mora za svoje napake odgovarjati, tudi Evropska komisija. Drugačne razlage društvo ne sprejema. Ne gre za to, da bo EU komisija decembra 2014 prenesla pristojnosti na delovanje pravosodja in notranjih zadev posamezne države članice, pač pa je EU komisija državljanom vsake od držav članic dala vedeti, da je s pridružitvenim sporazumom prenesen evropski pravni red v vsako od držav članic, kar je bilo izvedeno pred vstopom v polnopravno članstvo. Ker je nedelovanje pravosodja očitno opazila tudi EU komisija, je pač odločila in predlagala kot evropska vlada povečanje izvršilne moči tudi na tem področju od decembra 2014 dalje. To pa ne pomeni, da ni bila v očeh vsakega od državljanov EU prav EU komisija garant pravne varnosti v vsaki od držav članic od vstopa vsake države članice v EU dalje. Predlaga ugoditev tožbi ter razveljavitev izpodbijane odločbe ter zahteva povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravne spise.

Tožba ni utemeljena.

Uvodoma se sodišče opredeljuje do tožbenega ugovora, da izpodbijana odločba temelji na „prejudicu“, ker po mnenju tožeče stranke razen konkretni sodnik, ki sodi o zadevi, ne sme upoštevati okoliščin in dejstev, ali ima prosilec v zadevi izglede za uspeh. Citiran ugovor se nanaša na presojo tožene stranke, da okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev pravne pomoči, izkazujejo, da prosilec nima verjetnega izgleda za uspeh, tako da ni razumno začeti postopka oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati. Gre za pravno podlago, ki določa objektivni kriterij za presojo prosilčeve vloge in izhaja iz določbe 24. člena ZBPP. Sodišče meni, da je ugovor neutemeljen. Tudi sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice stoji na stališču, da je pogojevanje dodelitve BPP z uspehom v postopku dopustno (glej sodbo Del Sol proti Franciji z dne 26. 2. 2002 št. 46800/99).

V nadaljevanju je sodišče preizkušalo razloge iz izpodbijane odločbe, na podlagi katerih je tožena stranka zavrnila prošnjo tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev tožbe zoper Evropsko komisijo pri Sodišču Evropske unije v Luksemburgu zaradi nedelujočega pravnega sistema v RS. Sodišče je torej preizkušalo ali je tožena stranka na podlagi dejstev in okoliščin o zadevi pravilno zaključila, da tožeča stranka z vloženo tožbo nima verjetnega izgleda za uspeh. Iz Pogodbe o delovanju Evropske unije izhaja, da je v pristojnosti Sodišča Evropske unije v Luksemburgu tudi nadzor (presoja) zakonitosti aktov, ki so jih sprejeli organi Evropske unije. Na podlagi določbe 258. člena Pogodbe je Komisija dolžna, če meni, da katera od držav članic ni izpolnila neke obveznosti iz pogodbe, da poda o zadevi obrazloženo mnenje, potem ko je tej državi omogočila, da predloži svoje pripombe. Če zadevna država ne ravna v skladu z mnenjem v roku, ki ga določi Komisija, lahko slednja predloži zadevo sodišču Evropske unije. Na podlagi Pogodbe o delovanju Evropske unije ima Evropska unija pristojnost tudi na področju pravosodja, vendar pa se pristojnosti sodišča in Komisije v zvezi z akti unije na področju policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, sprejeti pred začetkom veljavnosti pogodbe, začnejo uporabljati šele 5 let po dnevu začetka veljavnosti Pogodbe, to je decembra 2014 (izhaja iz tretjega odstavka 10. člena Protokola 36 k Pogodbi o delovanju Evropske unije).

Tožena stranka je torej pravilno zaključila, da Evropska Komisija do 1. 12. 2014 nima pristojnosti na področju zakonodaje v zvezi s kazenskim pregonom oziroma nima pristojnosti za presojo zakonodaje, ki so jo sprejeli nacionalni organi držav članic, zato bi bila vložitev tožbe na Evropsko Sodišče v Luksemburgu zoper Komisijo, neuspešna. Dodelitev brezplačne pravne pomoči v zadevi, ki že ob upoštevanju dejstev in okoliščin o zadevi kažejo, da stranka v zadevi nima verjetnega izgleda za uspeh, tako da postopka ni razumno začeti oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati, bi bila v nasprotju s 24. členom ZBPP, pravno podlago, ki jo je organ za BPP dolžan upoštevati.

Torej ne glede na tožnikov ugovor, da bi morala EU zagotavljati vsem prebivalcem držav članic pravno varnost, tožba iz razlogov, ki jih je navedla tožena stranka, ker do 1. 12. 2004 Evropska Komisija nima pristojnosti na spornem področju, ne bi bila uspešna, kar pa je nedvomno upravičen razlog, da upravni organ, ki dodeljuje brezplačno pravno pomoč, te ni dodelil. Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

Pravni pouk temelji na določbi prvega odstavka 73. člena ZUS-1.