Up-313/98

16.12.1998

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. G. iz A. na seji senata dne 16. decembra 1998

s k l e n i l o:

Ustavna pritožba A. G. z dne 20.11.1998 "zoper Delovno sodišče v Celju" se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pritožnik je dne 20.11.1998 na Ustavno sodišče naslovil vlogo, v kateri se "pritožuje zoper delovno sodišče v Celju". Iz vloge izhaja, da se ne strinja z odločitvami tega sodišča, ker da ne upošteva njegovih izjav. Navaja, da se mu je s tem, ko je bil opredeljen kot tehnološki presežek, zgodila krivica. Delovno mesto naj bi izgubil le zato, ker ga predpostavljeni niso marali zaradi njegove vere in drugačnega prepričanja. Predlaga razveljavitev sklepov o tehnološkem presežku, odreditev vrnitve delovnega mesta ter povrnitev OD in delovne dobe za nazaj. Poleg tega pa še navaja, da se obravnav na Delovnem sodišče nima smisla več udeležiti, ker da ga sodišče samo zavrača in ignorira. Zato predlaga, da o njegovih pravicah odloči Ustavno sodišče in to pospešeno oziroma prednostno, saj naj bi postopki tekli že sedem let.

2.Po Zakonu o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS; členi od 50 do 53) se ustavna pritožba lahko vloži zoper posamični akt šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva in v roku 60 dni od dneva vročitve posamičnega akta, zoper katerega je ustavna pritožba mogoča. V ustavni pritožbi je treba navesti posamični akt, ki se spodbija, dejstva, ki pritožbo utemeljujejo, in navesti domnevno kršene človekove pravice in temeljne svoboščine. Ustavni pritožbi je treba tudi priložiti izpodbijani akt in druge listine, na katere se pritožba sklicuje. Podrobneje določa priporočene sestavine vlog Poslovnik Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 49/98).

3.Ustavno sodišče je vlogo štelo za ustavno pritožbo, ki pa je pomanjkljiva in je Ustavno sodišče ni moglo preizkusiti, ker ni vsebovala vseh zahtevanih podatkov in listin. Predvsem ni bil naveden posamični akt, ki se izpodbija, niti niso bile navedene domnevno kršene človekove pravice in temeljne svoboščine.

Pritožnik je bil pozvan, da vlogo ustrezno dopolni, vendar tudi po dopolnitvi (vloga z dne 2.12.1998), navedene pomanjkljivosti niso bile odpravljene.

4.Iz navedb pritožnika ni mogoče ugotoviti, kateri posamični akt (sodbo) izpodbija. Iz listin, ki jih je pritožnik le priložil, pa izhaja, da je bil njegov delovni spor pravnomočno končan z odločbo Sodišča združenega dela Republike Slovenije št. Sp-1407/93 z dne 10.3.1994. Ker zoper to odločbo še ni bilo mogoče vložiti revizije kot izrednega pravnega sredstva, bi pritožnik že takrat lahko vložil ustavno pritožbo. Obravnavana vloga pa je kot ustavna pritožba zoper pravnomočno odločbo iz leta 1994 prepozna. Pač pa je pritožnik dne 21.6.1994 vložil predlog za (izredno) obnovo postopka po 72. členu Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94), ki je bil na prvi stopnji zavrnjen kot neutemeljen s sklepom št. O- 5/94 z dne 23.3.1995. Pritožnik ne izkaže ali se je zoper tak sklep pritožil, zato ni mogoče preizkusiti, ali so podani procesni pogoji za vložitev ustavne pritožbe zoper posamične akte v obnovitvenem postopku. Končno prilaga pritožnik tudi pravnomočni sklep (št. Pdp-1402/96 z dne 5.12.1996) o zavrženju njegove vloge z dne 26.9.1996 kot nepopolne. Obravnavana vloga je tudi kot ustavna pritožba zoper ta sklep prepozna.

5.Iz pritožnikovih navedb bi bilo kot zatrjevano kršitev človekovih pravic mogoče razbrati kršitev pravice do poštenega sojenja oziroma do enakega varstva pravic. Vendar pa pritožnik ne navaja ničesar konkretnega, iz česar bi bilo mogoče ugotoviti, s čim bi mu bile te pravice kršene. Zgolj pavšalno nezadovoljstvo ali nestrinjanje s sodnimi odločbami in postopkom pred sodiščem takih kršitev ne utemeljuje.

6.Ker je vloga tudi po dopolnitvi tako nepopolna in pomanjkljiva, da je ni mogoče preizkusiti oziroma obravnavati kot ustavno pritožbo, jo je moralo Ustavno sodišče zavreči.

7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi četrte alinee prvega odstavka 55. člena ZUstS v senatu v sestavi: predsednik senata dr. Lojze Ude ter člana Franc Testen in dr. Dragica Wedam - Lukić.

Predsednik senata dr. Lojze Ude