Jedro

Sodišče je s tem, ko je ugodilo tožbenemu zahtevku na motenje stvari, ki ga je pred tem kar samo preoblikovalo v motenje stvari namesto prvotne pravice, odločalo mimo postavljenega tožbenega zahtevka. Odločalo je o zahtevku, ki ga ni bilo in s tem prekoračilo pooblastila, ki jih ima pri odločanju v pravdnem postopku.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep v izpodbijani 2., 4. in 5. točki razveljavi in v tem obsegu vrne zadeva sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče je zavrglo tožbo v delu, ki se nanaša na ugotovitev, da je tožena stranka motila tožnika v njegovi posesti vožnje in hoje po poti preko parc. št. 488/15 in parc. štev. 488/13 k.o. P. za potrebe tožnikovih parc. št. 488/11 in 488/12 k.o. P. s tem, ko je prekopala asfalt na zahodnem delu parcele št. 488/15 v celotni širini po poti in dolžini 4 metre z zahtevo za vrnitev v prejšnje stanje in prepoved bodočih posegov (III). Hkrati je v drugem odstavku 1/IV zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev motenja posesti hoje in vožnje ter na ugotovitev, da je tožena stranka s svojim ravnanjem onemogočila tožeči stranki dostop na njegovi parceli s tem, ko je izvršila izkop za temelje ograje in ga zalila z železo betonom oziroma v delu, ko je vzdolž celotne meje tožnikove parcele št. 488/12 in svoje parcele št. 488/13 in 488/15 brez soglasja zazidala betonsko ograjo.

Sklenilo je, da je toženi motil tožnika v njegovi posesti poti preko parcel št. 488/15 in parc. št. 488/13 k.o. P. za potrebe tožnikovih parcel št. 488/11 in 488/12 k.o. P. s tem, ko je dne 11. oziroma 12. 11. 2006 na svojem zemljišču parc. št. 488/15 in 488/13 k.o. P. v celotni širini poti na severovzhodnem delu postavil vrata na daljinsko upravljanje in s tem tožniku onemogočil dostop na njegovi parceli št. 488/11 in 488/12 k.o. P., prekopal asfalt na zahodnem delu parcele št. 488/15 v celotni širini poti in dolžini 4 metre in s tem, ko je po meji med svojo parcelo št. 488/15 in 488/13 k.o. P. in parcelo št. 488/12 k.o. P. v lasti tožnika izvršil izkop za temelje ograje in ga zalil z železobetonom in s tem, da je vzdolž celotne meje na tožnikovo parcelo št. 488/12 in svojo parcelo št. 488/13 in 488/15 brez soglasja zazidal betonsko ograjo. Sodišče je tožencu naložilo (prvi odstavek 1/IV), da mora vzpostaviti prejšnje stanje tako, da odstrani s parcelne št. 488/15 in 488/13 k.o. P. vrata na daljinsko upravljanje na severovzhodnem delu parcele št. 488/15 in 488/13 k.o. P. ter železo betonsko zalitje iz izkopa ter zasuti izkop, ki ga je izvršil na meji med parcelama št. 488/15 in 488/13 k.o. P. in parcelo tožnika št. 488/12, odstraniti betonsko ograjo vzdolž celotne meje med parcelama št. 488/13 in 488/15 ter parcelo št. 488/12 k.o. P. ter tožencu v bodoče prepovedalo posegati s takšnimi in podobnimi ravnanji v tožnikovo posest po poti preko parcel št. 488/15 in 488/13 k.o. P. na parceli tožnika št. 488/11 in 488/12. Proti sklepu vlaga pritožbo tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP ter pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep spremeni tako, da sprememba tožbe ne dopusti, tožbeni zahtevek pa zavrže oziroma zavrne ter posledično tožeči stranki naloži plačilo stroškov postopka. Sodišču prve stopnje očita, da je ugodilo tožbenemu zahtevku, ki ga tožeča stranka nikoli ni postavila, saj je tožeča stranka zahtevala varstvo posesti služnosti, kar po veljavni ureditvi ni mogoče, zato bi sodišče moralo zahtevek zavreči oziroma zavrniti ne pa, da je postavljeni tožbeni zahtevek sodišče kar samo ustrezno korigiralo glede „napačnih besed“, ki so bile uporabljene v zahtevku, pa je zahtevek zavrnilo. Izrek je tudi nepregleden in je o istem zahtevku dvakrat odločeno. Tako je sodišče dejansko zavrnilo, kar je tožeča stranka zahtevala, in ugodilo nečemu, kar tožeča stranka ni zahtevala. Sodišče je tožbeni zahtevek, ki se nanaša na prekop asfalta v 3. točki izreka najprej zavrglo, nato pa istemu zahtevku v 4. točki izreka ugodilo, ne da bi slednjo svojo odločitev sploh obrazložilo. Izrek je tako nerazumljiv in sam s seboj v nasprotju. Ker tožeča stranka nikakor ne more uspeti z zahtevkom glede prekopa asfalta, je nadaljnje sodno varstvo nesmiselno, odstranitev vrat in ograje ne zadoščata, če prehod med njima zaradi prekopanega asfalta ni možen. S tem je odpadel ekonomski interes za sodno varstvo.

Pritožba je utemeljena.

Pritožba utemeljeno opozarja, da je SPZ opustil konstrukcijo posesti pravice in da zato na tej podlagi varstvo služnosti ni več mogoče. Tožbeni zahtevek, kot je postavljen v tožbi z dne 11. 12. 2006 z razširitvijo v pripravljalni vlogi z dne 08. 03. 2007, pa nedvomno uveljavlja varstvo pred motenjem pravice hoje in vožnje po poti preko parcel št. 488/15 in parcel št. 488/13 k.o. P. Tudi v prepovednem delu zahtevka z dne 11. 12. 2006 tožeča stranka zahteva varstvo pred podobnimi posegi v tožnikovo posest služnostne pravice hoje in vožnje po poti preko parcel št. 488/15 in 488/13 k.o. P. Skladno z določili SPZ je oblikovan šele tožbeni zahtevek v drugi spremembi tožbe z dne 30. 04. 2009, v katerem tožeča stranka uveljavlja varstvo posesti nepremičnine parcelna št. 488/12 k.o. P. zaradi izgradnje betonske ograje, s katero mu je onemogočen dostop do njegovih parcel št. 488/11 in 488/12 k.o. P. Tožeča stranka tožbenega zahtevka v tožbi z dne 11. 12. 2006 in spremembi tožbe v pripravljalni vlogi z dne 08. 03. 2007 nikoli ni preoblikovala skladno z določili SPZ. Sodišče prve stopnje pa v določilih Zakona o pravdnem postopku tudi nima podlage, da tožbeni zahtevek za varstvo posesti pravice hoje in vožnje po poti preko toženčeve nepremičnine, preoblikuje v tožbeni zahtevek na varstvo posesti poti preko parcel št. 488/15 in parcele št. 488/13 k.o. P. za potrebe tožnikovih parcel št. 488/11 in 488/12 k.o. P. Po 2. členu Zakona pravdnem postopku je sodišče vezano na obseg tožbenega zahtevka. Vezano je na dejansko podlago spora in tožbeni predlog.

V konkretnem primeru tožeča stranka v tožbi z dne 11. 12. 2006 in v prvi spremembi tožbe z dne 08. 03. 2007 uveljavlja s tožbo motenje posesti pravice hoje in vožnje po poti preko parcel štev. 488/15 in 488/13 k.o. P. s postavitvijo vrat na daljinsko upravljanje in izkopom za temelje ograje, z zahtevkom na vzpostavitev prejšnjega stanja z odstranitvijo vrat, zasutjem izkopa in prepovedjo v bodoče posegati s takšnimi in podobnimi ravnanji v tožnikovo posest služnostne pravice hoje in vožnje. Sodišče prve stopnje je s tem, ko je v izpodbijani sodbi ugotovilo (točka 1/IV), da je toženi motil tožnika v njegovi posesti poti preko parcel št. 488/15 in parcele št. 488/13 k.o. P., ko je dne 11. oziroma 12. 11. 2006 na svojem zemljišču parcela št. 488/15 in 488/13 k.o. P. v celotni širini poti na severovzhodnem delu postavil vrata na daljinsko upravljanje in s tem tožniku onemogočil dostop na njegovi parceli št. 488/11 in 488/12 k.o. P. ter prekopal asfalt na zahodnem delu parcel št. 488/15 v celotni širini poti in dolžini 4 metre in nadalje s tem, ko je po meji med svojo parcelno štev. 488/15 in 488/13 k.o. P. in parcelo štev. 488/12 k.o. P. v lasti tožnika izvršil izkop za temelje ograje in ga zalil z železobetonom in prekopal tudi dostopno pot, ugodilo tožbenemu zahtevku na motenje stvari, ki ga je pred tem kar samo preoblikovalo v motenje stvari namesto prvotne pravice in tako odločalo mimo postavljenega tožbenega zahtevka. Sodišče je torej v tem delu odločalo o zahtevku, ki ga ni bilo in s tem prekoračilo pooblastila, ki jih ima pri odločanju o pravdnem postopku. Iz teh razlogov tako obstaja nasprotje v izreku, na katerega utemeljeno opozarja pritožba kot tudi med izrekom in obrazložitvijo, saj sodišče enkrat tožbeni zahtevek na ugotovitev motenja in vzpostavitev prejšnjega stanja v zvezi s prekopom asfalta enkrat zavrže (III), drugič pa mu ugodi (IV), podobno velja tudi za zahtevek na ugotovitev motenja z izkopom za temelje ograje ter zalitje z železo betonom. Temu zahtevku namreč v prvem odstavku 1/IV ugodi, v drugem odstavku 1/IV pa ga zavrne. S takšnim postopanjem je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Zato je potrebno že iz teh razlogov utemeljeni pritožbi tožene stranke ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v ponovno odločanje (355. člen ZPP).

V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje odločiti v okviru postavljenega tožbenega zahtevka, da je vezano na dejansko podlago spora. Ob takšnem napačnem izhodišču sodišča prve stopnje v sedanji fazi postopka niti ni potrebno, da pritožbeno sodišče odgovarja na ostale pritožbene trditve tožene stranke niti niso potrebni kakšni drugi napotki sodišču prve stopnje za nadaljnjo obravnavanje. Izrek o stroških postopka se pridrži za končno odločbo (165. člen ZPP).