Jedro

Tožeča stranka je izkazala, da je njena direktorica kot zastopnica na dan naroka nenadoma zbolela. Pri tem je sodišče pravilno ocenilo, da zaradi nenadnosti in hujše narave njene bolezni (bruhanje, bolečine v želodcu) direktorica ni bila v stanju angažirati drugega pooblaščenca, kakor tudi ne opravičiti svoj izostanek z glavne obravnave.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom ugodilo predlogu tožeče stranke za vrnitev v prejšnje stanje, hkrati je razveljavilo dne 30. 03. 2010 opravljeni prvi narok za glavno obravnavo.

Zoper sklep se je tožena stranka pravočasno pritožila. V pritožbi je navedla, da sodišče prve stopnje zmotno ocenilo, da je imela tožeča stranka upravičeni razlog za zamudo naroka dne 30. 03. 2010. Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da je v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje zatrjevani razlog, zaradi katerega je tožeča stranka zamudila narok za glavno obravnavo dne 30. 03. 2010, opravičljiv vzrok za zamudo. Ugotovilo je, da je tožeča stranka izkazala, da je njena direktorica kot zastopnica tega dne nenadoma zbolela. Pri tem je pravilno ocenilo, da zaradi nenadnosti in hujše narave njene bolezni (bruhanje, bolečine v želodcu) direktorica ni bila v stanju angažirati drugega pooblaščenca, kakor tudi ne opravičiti svoj izostanek z glavne obravnave. Zato ne držijo pritožbene trditve, da sodišče ni pojasnilo zakaj šteje, da tožeča stranka ni mogla vsaj opravičiti svojega izostanka. Nepravilno je tudi pritožbeno stališče, da je direktorica ravnala neprofesionalno, ker ni poskrbela, za pravočasno opravičilo za izostanek z naroka, saj kot rečeno iz razlogov, ki jih je navedlo sodišče prve stopnje izhaja, da direktorica zaradi nenadnega nastopa bolezni ni bila sposobna tega storiti, mož jo je namreč odpeljal v bolnico. Zato je zmotno pritožbeno stališče, da bi v takšnem stanju lahko poskrbela, da bi jo opravičil kateri od prokuristov.

Zmotno je tudi pritožbeno stališče, da je sodišče prve stopnje prekoračilo zahtevek iz predloga za vrnitev v prejšnje stanje, ko je s sklepom razveljavilo dne 30. 03. 2010 opravljeni prvi narok za glavno obravnavo. Navedeni del izpodbijanega sklepa namreč predstavlja zgolj sklep procesnega vodstva.

Pritožbeno sodišče je zaradi navedenega pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).